… bi bila le ta enaka prejšnji in predprejšnji:
Video je iz leta 2010, ko so farmacevtske multinacionalke zganjale neko davno pozabljeno paniko okoli ptičje gripe. Angleški prevod, Ruski podnapisi, vse to se je izgubilo v megli internetne cenzure. Bom naredil PS ko in če bom kaj našel, ampak zaenkrat mi moja samonaučena Ruščina dovoli smo prevod refrena: “Čiv čiv čiv, vsaka ptica lahko raznaša ptičjo gripo!”
Ko sem že mislil, da se bioetiki niže ne morejo več spustiti (glej zadnje poglavje), sem naletel na tole:
Zoofilija je moralno sprejemljiva
Avtor članka je, iz očitnih razlogov, hotel ostati anonimen. Je pa zato profesor bioetike na Pricetonski univerzi po imenu Peter Singer naredil reklamo za ta članek v svojem imenu na Muskovem Iksu. Profesor Singer je napisal več knjig, med drugim “Zakaj veganstvo? Jejmo etično” in “Osvoboditev živali zdaj“.
Toliko od mene. Naprej presodite sami.
Ne vem, kaj naj si mislim o tem videu. Krvi ni, občutljivi ga lahko gledajo, posnet pa naj bi bil par dni nazaj nekje v Ukrajini. Pri najboljši volji pa ne vem, kaj naj si mislim o njem. Pošiljam za kasneje, skupaj z mojim skromnim teoretiziranjem.
Ukrajinski opozicijski aktivist in odvetnik Maxim Goldarb (Zveza levih sil) od februarja 2023 redno piše članke o razmerah v svoji domovini za NachDenkSeiten pod naslovom “Glasovi iz Ukrajine”. Med drugim je pisal o korupciji na obrambnem ministrstvu, naraščajočih totalitarnih težnjah, brutalnem preganjanju vsakršne levičarske opozicije, postopnem razkroju pravne države in se zavzemal za mirovna pogajanja. Zdaj smo od njega prejeli klic na pomoč, v katerem opisuje, kako je po zadnji objavi v NDS ukrajinska tajna služba SBU preiskala njegovo stanovanje, državno tožilstvo pa ga je obtožilo “informacijske dejavnosti v korist agresorja”. Njegovo pismo prenašamo v celoti.
Spoštovani Florian Warweg, dragi uredniki revije NachDenkSeiten,
hvaležen sem vam in vaši publikaciji, da ste brez strahu objavili moje članke, čeprav zahodne vlade in večina medijev molčijo o dejanskih razmerah v Ukrajini.
Pred kratkim ste objavili moj članek o tem, da so v Ukrajini vsi, ki se ne strinjajo z vlado, razglašeni za “izdajalce države”. Nekaj tednov po objavi tega članka, 12. oktobra 2023, je varnostna služba Ukrajine SBU v mojem stanovanju v Kijevu opravila preiskavo, med katero so bile zaplenjene osebne stvari in pokojninski prihranki mojih staršev, saj organi pregona niso mogli najti ničesar nezakonitega. Nato sta me Varnostna služba Ukrajine in tožilstvo, kot da bi sledila algoritmu, ki sem ga opisal v omenjenem članku, v odsotnosti obtožila domnevnega informiranja v korist agresorja in opravičevanja agresije proti Ukrajini.
Sodišču je bila poslana zahteva za mojo aretacijo in zaporno kazen. Hkrati mi sam dokument ni bil izročen v skladu z zakonsko predpisanim postopkom niti vročen, zaradi česar je bila grobo kršena moja pravica do obrambe. Na kakšni podlagi sta SBU in tožilstvo podala tako resno obtožbo?
Resni dokazi o moji krivdi, kot so operativni podatki, informacije brez stopnje tajnosti, rezultati zaslišanj prič, rezultati telefonskih prisluhov in preiskav? Ne. Morda vohunjenje, sabotaža, državni udar, umor, korupcija? Prav tako ne. Ker tega ni bilo in ni moglo biti: kot pravnik, kot odvetnik vedno delam izključno v pravnem okviru.
Toda danes v Ukrajini za pregon pripadnikov opozicije ne potrebuješ več dokazov o krivdi. Dovolj je, da na družbenih omrežjih objavljaš izjave o vzrokih in posledicah vojne v Ukrajini, ki se razlikujejo od uradnih stališč ukrajinskih oblasti.
O čem sem torej govoril v svojih člankih, objavah na družbenih omrežjih, govorih in intervjujih?
Pisal in govoril sem o vsem, kar je že dolgo znano v Ukrajini, Združenih državah, Evropi in po vsem svetu.
Toda v današnji Ukrajini je takšno izražanje mnenja miselni zločin, hud greh v očeh sedanje vlade, saj drugačnost, objektivnost in resnica spodkopavajo temelje njene moči. V današnji Ukrajini se to kaznuje z obvezno aretacijo brez sodnega naloga, z do 15 let zapora in zaplembo vsega premoženja.
Moj politično motiviran pregon je zgovoren primer brezpravnosti in sistematične represivne politike režima Zelenskega, ki je po mojem mnenju usmerjena v popolno uničenje nestrinjanja in opozicije v Ukrajini ter vzpostavitev diktature.
V sedanjih razmerah, ko je opozicija v Ukrajini prepovedana in preganjana, ko so ukrajinski opozicijski mediji zaprti, preostali pa širijo le uradno propagando, ko v Ukrajini ne velja pravo, oblasti pa sistematično in demonstrativno kršijo človekove pravice, sta nujni podpora in medsebojna pomoč spodobnih in aktivnih ljudi.
Danes tako jaz kot celotna Ukrajina potrebujeva medijsko in človeško podporo kot še nikoli prej, ne glede na obliko, v kateri se izrazi:
Najlepša hvala!
Z najlepšim pozdravom
Maxim Goldarb,
predsednik stranke “Zveza levih sil – Za nov socializem”
Osnovne informacije o Maximu Goldarbu in stranki “Zveza levih sil”:
Maksim Goldarb je trenutno predsednik stranke “Zveza levih sil”, pred državnim udarom na Majdanu pa je bil glavni revizor in finančni nadzornik ukrajinskega ministrstva za obrambo. Zveza levih sil je ukrajinska opozicijska stranka, ustanovljena leta 2007, ki je usmerjena v demokratični socializem in si med drugim prizadeva za ustavitev divje privatizacije strateških državnih podjetij in prodaje kmetijskih zemljišč velikim tujim korporacijam, pa tudi za geopolitično nevtralnost Ukrajine. V kampanji se je zavzemala tudi za ruščino kot drugi uradni jezik in krepitev podeželja. Ti cilji so bili dovolj, da je bila stranka skupaj z drugimi levičarskimi strankami 17. junija 2022 prepovedana, vse njeno premoženje pa konfiscirano. Od takrat njeni člani delujejo v ilegali ali v izgnanstvu. Nekateri njeni voditelji so bili v zadnjih mesecih ugrabljeni in so nato izginili brez sledu, na primer ustanovitelj stranke Vasilij Volga.
Opomba urednika: Maxim Goldarb se v svojem pismu izrecno sklicuje na Floriana Warwega, saj je ta uredniško odgovoren za gospoda Goldarba kot gostujočega avtorja in je torej njegova neposredna kontaktna oseba.
Vir https://www.nachdenkseiten.de/?p=106250
Aadhaar je največja ali mogoče druga največja baza (takoj za Kitajsko) biometričnih podatkov na svetu. Postopoma je bila uvedena od leta 2009 dalje, s samimi plemenitimi nameni: Preprečevanje goljufij, kot nadomestek za osebno izkaznico za tiste ki je nimajo, pomoč ranljivim skupinam, običajna sranja. Teoretično naj bi bila uporaba Aadhaarja prostovoljna, a v praksi je bilo, kot ponavadi, ravno obratno. Če je človek hotel dobiti pokojnino ali socialno podporo, se je moral registrirati v Aadhaar, drugače ni šlo. Sledile so banke in zasebna podjetja . Med kovidno plandemijo se je na Aadhaar priključilo tudi javno zdravstvo. Biometrični podatki, ki se hranijo v Aadhaarju so:
Slaba ideja. Na to so strokovnjaki opozarjali že od samega začetka. Geslo lahko človek zamenja, bančno kartico prekliče, biometrije pa ne more. Ko so biometrični podatki enkrat kompromitirani, kompromitirani tudi ostanejo.
Vdor v Aadhaar je bil tako samo še vprašanje časa. Na črnem internetu je anonimni heker “pwn0001” pred nedavnim začel ponujati osebne podatke 815 milijonov Indijskih državljanov, ki so vključeni v program Aadhaar. To je 60% prebivalstva Indije, oziroma 10% svetovnega prebivalstva. Celotna podatkovna zbirka je naprodaj za 80000 dolarjev. Vsebuje pa, med drugim:
Javno objavljeni vzorec 100000 zapisov se je izkazal za verodostojnega.
Naši glavni mediji pa, jasno, ne bev ne mev o tem.
Viri:
Poročanje zahodnih medijev o Izraelskem bombardiranju Gaze je zelo sterilizirano. Po teh in teh navedbah je bilo ubitih toliko in toliko civilistov, od tega toliko in toliko otrok, ta in ta politik je izjavil to in to, zraven pa še kaka slika ljudi, ki stojijo okoli ruševin.
Vendar pa imajo tudi Palestinci pametne telefone in, po Muskovi zaslugi, tudi internetno povezavo. Da bi pristni posnetki s terena prišli v strogo kontrolirane in cenzurirane Zahodne medije, seveda ni šans. Jih pa prikazujejo vsi ostali mediji. Posnetkov iz Gaze je vedno več, vedno hujši so in vedno več ljudi je, ki so na ta račun vedno bolj besni na Izrael. Brez posledic to ne more ostati. Več držav je prekinilo diplomatske odnose z Izraelom. Države, ki so bile dosedaj z Izraelom v dobrih odnosih, kot naprimer Turčija, Jordanija, Egipt, Saudska Arabija, so mu začele obračati hrbet. Tudi če omejene države niso ravno zgled demokracije, tudi če bi njihova politika rada ohranila odnose z Izraelom, ljudske jeze enostavno ne more ignorirati.
Norveški državni inštitut za statistiko je pred kratkim objavil študijo, ki je pokazala, da ni nobene povezave med emisijami tkzv “toplogrednih plinov” in spremembami globalne temperature. Za razliko od drugih podobnih študij, ki temeljijo na računalniških modelih dvomljive vrednosti, sta se avtorja, John K. Dagsvik and Sigmund H. Moen, omejila izključno za empirične podatke o emisijah in temperaturi. Podatke o temperaturi za zadnjih par desetletij pobrala iz satelitov in vremenskih postaj. Starejše podatke sta dobila iz letnic in vrtin v antarktični led. Zaključek: Ne glede na to, kaj trdi večina znanstvenikov in množični mediji, povezave med CO2 in globalno temperaturo ni.
Ampak nikar ne mislite, da bo to vplivalo na karkoli. Politični projekti kot naprimer “odrast” in “zeleni prehod” bodo šli naprej. Če politik pravi “sledim znanosti” to dejansko pomeni: “grozim znanstvenikom”.
Ulrich Heyden
V Mahačkali in Hasavjurtu, dveh mestih v Republiki Dagestan na Severnem Kavkazu, so konec tedna potekali antisemitski izgredi, ki so bili deležni velike pozornosti ruskih in nemških medijev. Kakšno je ozadje?
Republika Dagestan s tremi milijoni prebivalcev spada v Rusijo in meji na Čečenijo, ki je prav tako ruska republika, na Azerbajdžan in Gruzijo ter na Kaspijsko morje.
Muslimanski protestniki so v soboto pred hotelom “Flamingo” v Haasavjurtu in v nedeljo na letališču v Mahačkali poskušali najti potnike iz Izraela in preveriti njihove potne liste. V Mahačkali je policija sprožila postopek proti 150 ljudem zaradi sodelovanja v množičnih nemirih. Aretiranih je bilo 83 ljudi.
Demonstranti pred letališčem v Mahačkali, ki so prejeli informacijo, da je pristalo letalo iz Tel Aviva, so nosili posamezne palestinske zastave. V rokah so držali tudi plakat “Ne želimo beguncev iz Izraela”.
Očitno je bilo, da so določene sile skušale izkoristiti zaskrbljenost pretežno muslimanskega prebivalstva Dagestana zaradi razmer v Gazi za pogrome proti državljanom Izraela in Židom.
Nemška televizijska postaja ARD je v svojem poročanju poskušala Kremelj obtožiti vpletenosti v izgrede na letališču. Nemiri na letališču v Mahačkali so bili “domači”, so poročali na spletni strani Tagesschau.de. Rusija naj se “ne bi distancirala od Hamasa” in naj bi celo povabila delegacijo te organizacije v Moskvo.
Vsak dan gledam rusko televizijo, vendar nisem zasledil nobenega poročila, v katerem bi bil napad Hamasa na Izrael v začetku oktobra zamolčan ali zmanjšan. Glavni ruski informativni kanal Rossiya 24 dnevno prenaša poročila svojih dopisnikov iz Izraela in Gaze. Oba dopisnika si prizadevata za trezen ton. Vendar slike govorijo svoj jezik. Beda, ki jo vidimo iz Gaze, je drugačnega obsega kot tista iz Izraela.
Tagesschau.de poskuša diskreditirati Rusijo
Portal Tagesschau.de trdi, da so ruski mediji, politiki in javne osebnosti spodbujali razpoloženje, ki je privedlo do antisemitskih izgredov na letališču v Mahačkali. Ta obtožba je pretirana. Ko Rusija v Moskvi sprejme delegacijo Hamasa, je jasno, da gre za poskus diplomatskega zaključka vojne in ne za spodbujanje Hamasa pri njegovem načinu bojevanja. Rusija je bila v sporu med Izraelom in Palestino vedno nevtralna in trditi drugače je nepošteno. Tagesschau.de se pretvarja, da je politična linija nemške vlade standard, po katerem se mora meriti tudi Kremelj. Rusija – tako kot Nemčija – bi morala molčati o ravnanju izraelske vojske v vojni na območju Gaze.
Ali antisemitizem v Rusiji zdaj dosega nove razsežnosti, kot namiguje Tagesschau.de? V Rusiji živim od leta 1992 in lahko primerjam. Da, v Rusiji obstaja antisemitizem, vendar ne več kot v Nemčiji. Občasno ga srečamo v vsakdanjih pogovorih, v žaljivih pripombah na račun židovskih oligarhov. Toda odkar Rusijo vodi Putin, se je vsakodnevni antisemitizem močno zmanjšal. Na ruski televiziji so prepovedane kakršne koli negativne pripombe o narodnostih, pa naj gre za Nemce, Američane, Kavkazane ali Žide. In ta prepoved se spoštuje. Na sinagogah v Rusiji ni grafitov.
Ker Tagesschau.de ni našel konkretnih primerov antisemitizma v Rusiji, so izraz “antisemitizem” razširili na kritične izjave o Izraelu in ukrajinskem predsedniku:
“Tudi vidne osebnosti s severnega Kavkaza so bile tiste, ki so podžigale strahove in podpihovale razpoloženje proti Izraelu. Tako je na primer prvak v borilnih veščinah Khabib Nurmagomedov 18. oktobra po eksploziji v bolnišnici pisal o izraelskem genocidu v Gazi. Njegov račun na Instagramu ima 35,8 milijona sledilcev. Tudi sam predsednik Putin neposredno ali posredno spodbuja razpoloženje proti Židom v okviru vojne proti Ukrajini. Med drugim je v začetku septembra pripomnil, da je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Zahod nastavil kot “etničnega Žida”, da bi odvrnil pozornost od tamkajšnjega nacizma.”
Putin: “Od zunaj poskušajo podpihovati pogrome”
Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer v svojo moskovsko predmestno rezidenco Novo-Ogarevo sklical vse najvišje uradnike, pristojne za varnostna vprašanja, vključno z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, na posvetovanje o nemirih v Makačkali v Dagestanu. Na tem sestanku je ruski predsednik našel jasne besede o Hamasu: “Spomnimo se, kaj je sprožilo sedanjo krizo na Bližnjem vzhodu – teroristični napad na mirne državljane Izraela in drugih držav na ozemlju te države. In vidimo, da gre namesto kaznovanja zločincev in teroristov žal za maščevanje po načelu kolektivne odgovornosti.”
O vlogi Ukrajine in ZDA je ruski predsednik izjavil: “Nenehno se sprašujem o režimu v Kijevu in njegovih sponzorjih onkraj oceana. Vemo, da so Bandero in druge Hitlerjeve občudovalce namestili v galerijo za VIP-osebnosti. Vemo in vidimo, kako je ukrajinsko vodstvo v času druge svetovne vojne ploskalo nacistom, ki so bili odgovorni za holokavst. Danes pa si pod vodstvom zahodnih sponzorjev prizadevajo spodbujati pogrome v Rusiji.” Dejal je, da poskušajo ZDA “izkoristiti razmere na Bližnjem vzhodu in druge regionalne konflikte proti Rusiji”. Skušajo “destabilizirati večnacionalno in večkonfesionalno rusko družbo s prefinjenimi tehnologijami psihološke in informacijske agresije”. ZDA in njihovi sateliti “izrabljajo nestabilnosti v svetu”.
Na sestanku, na katerem je Vladimir Putin v ponedeljek zvečer zbral vse najvišje uradnike, pristojne za varnostna vprašanja, je pozval vse varnostne organe in vodje ruskih regij, naj “odločno, pravočasno in jasno ukrepajo za zaščito ruske ustave, pravic in svoboščin državljanov ter harmonije med narodnostmi in verami. (…) To, kar se je zgodilo v Dagestanu, so podpihovala družabna omrežja – tudi iz Ukrajine – s pomočjo agentov zahodnih tajnih služb.”
Vodja Čečenske republike Ramzan Kadirov, ki je v zadnjih dvajsetih letih neusmiljeno zatiral teroriste in ilegalne borce v tej kavkaški republiki, je udaril še ostreje. Varnostne sile v sosednjem Dagestanu je pozval, naj “nemudoma aretirajo vse povzročitelje nemirov” in po potrebi uporabijo strelno orožje proti ubežnikom.
Varnostne službe v Dagestanu so se odzvale z zamudo
Dosedanja poročila iz Dagestana kažejo, da so lokalne varnostne službe posredovale z zamudo – zakaj, še ni jasno. Na internetu so se pojavili plakati, ki bi morali opozoriti dagestanske oblasti. Kanal na Telegramu “Netipična Mahačkala” je pozval k nadaljnjemu širjenju antisemitskega plakata. V nedeljo zvečer ob 18.30 so se pred letališčem v Mahačkali že pojavili oklepni transporterji “Rosgvardije”. Vendar nihče ni pričakoval, da bodo demonstranti razbili vrata in vdrli na letališko ploščad. Letališče vsaj ni imelo potrebnih ovir. Protestniki so bili izjemno čustveni. Med glasnim kričanjem so pred letališčem majali policijski kombi. Policiste, ki so se protestnikom postavili po robu, so napadli. Letališče v Mahačkali je zdaj že več dni zaprto. Lete iz Izraela so preusmerili na druga ruska letališča.
Dagestanski mufti je v video nagovoru poskušal pomiriti vernike v Dagestanu. Izrazil je razumevanje za zaskrbljenost za ljudi na območju Gaze. Toda: “Glede današnjega dejanja odkrito povem: motijo se. Na ta način vprašanja ne bo mogoče rešiti. (…) Če pri nas pristane letalo z izraelskimi državljani, tega s takšnimi dejanji ne morete preprečiti. Pogovorili se bomo z odgovornimi osebami in poskušali rešiti problem. Na drugačen način, ne s čustvi, ne s shodi. Želimo si čim več potrpežljivosti in miru.”
Posebnosti Dagestana
Republika Dagestan, v kateri prevladujejo muslimani, je zelo posebna regija. Ljudje se preživljajo predvsem s kmetijstvom, kadar ne delajo kot drugje po Rusiji. Industrije je malo. Plače so nizke.
Velik del republike predstavljajo gore. Nadmorska višina gora je do 4 400 metrov. V gorah so jezovi s šestimi velikimi hidroelektrarnami. V Dagestanu živijo številne pretežno muslimanske narodnosti. Največja narodnostna skupina v Dagestanu so Avari, sledijo jim Darginci, Kumiki, Lezginci in Azerbajdžanci.
Obstaja tudi etnična skupina tako imenovanih gorskih Židov (Gorskiye Evrei). Skupno število “gorskih Židov” na Severnem Kavkazu je približno 50.000 ljudi. Vodja Republike Dagestan Sergej Melikov je po nemirih v Mahačkali izjavil, da bodo “vse poskuse omejevanja pravic gorskih Židov ostro zatrli. Gorski Židje živijo v Dagestanu že več stoletij. Dagestanci so, kot smo mi vsi.” Gorski Židje imajo “neprecenljivo vlogo v kulturi Dagestana”. Med njimi so znani skladatelji, pesniki in umetniki.
Razdrobljenost Dagestana na številne narodnosti in klane je pravzaprav preprečila nastanek separatističnega gibanja, kakršno se je po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 pojavilo v monoetnični Čečeniji in leta 1994 pripeljalo do prve čečenske vojne.
Salafi in vahabiti
Dagestan sem obiskal večkrat, nazadnje leta 2010, ko sem opazil, da veliko mladih moških nosi brade v salafističnem slogu. Okrepčevalnice in restavracije so imele ob vhodu oznako prepovedi “kajenja”, “svinjine” in “alkohola”. Takrat so celo ruski mediji poročali, da se v gorah skrivajo oborožene tolpe poslovnežev, ki občasno zažigajo kioske poslovnih konkurentov. Radikalni islamisti so leta 2000 izvedli teroristične napade na muslimanske duhovnike.
Za Dagestan je bilo ključno leto 1999. Islamistična skupina, ki sta jo vodila Čečenec Šamil Basajev in jordanski plačanec Ibn al-Chattab, je 7. avgusta 1999 vdrla v Dagestan, vendar sta ju odbila straža prebivalcev in ruska vojska. Cilj komande je bil skupaj z vahabitskimi skupinami, ki so živele v Dagestanu v podzemlju, vzpostaviti “severnokavkaški kalifat”.
Predsednik Boris Jelcin je 9. avgusta 1999, le dva dni po začetku operacije čečenskih komandosov, za novega predsednika vlade imenoval Vladimirja Putina, do takrat vodjo ruske tajne službe FSB. 23. septembra 1999 se je po ukazu takratnega predsednika Borisa Jelcina začela ponovna osvojitev Čečenije, ki je bila od leta 1996 pod popolnim nadzorom separatistov in islamistov. Druga čečenska vojna se je končala šele leta 2003.
Vendar se z zmago ruske vojske boj proti islamizmu v Čečeniji ni končal. Ramzan Kadirov, ki se je v prvi čečenski vojni sam boril proti ruski vojski, je s podporo Rusije postal predsednik Čečenije. Kadirovu je uspelo pridobiti velik del nekdanjih separatistov za mirno obnovo Čečenije. Kadirov je neusmiljeno preganjal tiste, ki so še naprej organizirali ilegalne teroristične napade na novo oblast v Čečeniji, ki jo je podpirala Rusija. Kot povračilni ukrep je celo požgal hiše družin iskanih čečenskih teroristov.
Če se bodo ekstremistične težnje v Dagestanu okrepile, lahko pričakujemo, da jih bodo ruske varnostne službe – morda s podporo Ramzana Kadirova – zatrle.
Vir: https://www.nachdenkseiten.de/?p=106074
Za devetimi gorami in devetimi vodami je mlakuža polna lačnih krokodilov.
In na sredi te mlakuže je majhen otoček, na katerem živi majhen otroček.
Kako se je ta otroček znašel tam, pravljica molči. Zlobni jeziki pravijo, da sta bila očka in mamica rahlo zmešana in sta zamešala Staro Zavezo in zemljiško knjigo, ugotovila da otoček pripada otročku in otročka pustila na otočku. Ampak, preden sta očka in mamica svoje predšolsko dete zapustila, sta ga dobro oborožila; vse ima dete na razpolago – od nožev, do nukic.
In sedaj krokodilčki delajo šavs šavs šavs, otroček dela ratatatat bum bum bum in nobene šanse ni, da bi ta proces lahko ustavili. In prej ali slej bo otroček pritisnil na Gumb.
Britanci, in kasneje Američani, so umetnost dvojnih meril razvili do popolnosti. Tole je najfinejši primerek dosedaj:
Spomnite se na to, ko vam bo naslednjič kdo očital “whataboutizem“.
