The Saker v Slovenščini

Kratek povzetek:

• Po zanesljivih dokazih sodeč (geologija, antarktični led, letnice v drevesih ipd), je bila Zemlja svoje čase bistveno bolj topla kot sedaj. Res je, trenutno se segreva, ampak to je samo zaključek zadnje ledene dobe.
• Merjenje temperature zraka s pomočjo termometrov je izredno problematično. Takozvane “stopinje Celzija v senci” so včasih merili s pomočjo klasičnih živosrebrnih termometrov v vremenskih postajah, ki so se nahajale na obrobju mesta, v senci seveda. Potem pa so se mesta širila in vremenske postaje so se kar naenkrat znašle sredi betona, asfalta in vročih izpušnih plinov. Posledično so kazale do 5 stopinj več. Odlična krma za podnebni alarmizem, ampak meritve temperatur v ruralnih predelih in oceanih kažejo drugače, skupaj s satelitskimi meritvami.
• CO2 ni vzrok globalnega segrevanja oziroma ohlajanja, ampak posledica. Čim večja je temperatura zemlje, tem večji je nivo CO2. Na vrhuncu zadnje ledene dobe je bil nivo CO2 v atmosferi tako nizek, da bi lahko pripeljal do izumrtja vseh rastlin, s tem pa tudi življenja na Zemlji.
• Temperaturni rekord v času industrijske dobe je bil postavljen v 1930-tih, ampak podnebni alarmisti tega nočejo vedeti. Časovni interval za rekorde si pač postavijo glede na njihove propagandne potrebe.
• Sončeva aktivnost ima bistveno večji vpliv na klimo kot karkoli drugega. [Logično]
• Klimatski modeli niso vredni bitov, na katerih so bili sprogramirani. [Tako kot epidemiološki. Se še spomnite tistega famoznega modela Neila Fergusona?]
• “Znanstveni konsenz” že po definiciji ni znanost [To je nekaj takega kot “Vsi najznanejši znanstveniki uporabljajo našo vodico proti pleši, katere učinkovitost ni znanstveno dokazana”], ampak kult. Kult pa vsakega, ki si upa karkoli ziniti proti njegovim dogmam skuša uničiti. Znanstvenik ne dobi več denarja za raziskave in njegovih člankov ne objavljajo v znanstvenih revijah. Pa tudi če jih po pomoti objavijo, si jih nihče ne upa citirati. Tako, kot svoje čase delavci za tekočim trakom, znanstveniki danes delajo na normo (trenutno se temu reče “metrika”). Edina razlika je v tem, da je bil Charlie Chaplin plačan po številu zategnjenih matic, znanstveniki pa so plačani po številu objavljenih in citiranih člankov. In če ne izpolnijo norme – adijo služba!

Beri naprej →