Kajsa Ekis Ekman 22. avgusta 2023
Trg za “spremembo spola” je v razcvetu in obeta milijonske dobičke farmacevtski industriji, ki zdaj že oglašuje na paradah. Kajsa Ekis Ekman analizira prepletenost industrije, klinik, raziskav in politike. Razkriva tudi zgovoren “strateški dokument”.
Tisti, ki se sprašujejo, kako je lahko vprašanje transseksualnosti tako hitro pridobilo toliko pozornosti, ne smejo pozabiti, da je sprememba spola trg. Za farmacevtsko industrijo se je pojavila povsem nova vrsta strank. V ZDA se danes skoraj en odstotek mladih opredeljuje kot “trans”. So idealna skupina potrošnikov: pridejo po lastni volji, prosijo za zdravila, in ko jih začnejo jemati, jih morajo jemati vse življenje.
Cilj klinik za mastektomijo je rast trga še povečati
Zdravila za preprečevanje pubertete stanejo 775 USD na mesec, kar znaša 27.000 USD, če jih pacient jemlje tri leta. Operacija spremembe spola stane 30.000 ameriških dolarjev. Poleg tega so tu še hormoni in po možnosti odstranjevanje dlak, operacija obraza, odstranitev Adamovega jabolka ali prsi. Finančna analiza podjetja Global Market Insights opisuje trg operacij za spremembo spola kot zelo dobro naložbo: “Prihodki od operacij za spremembo spola so leta 2019 znašali več kot 316 milijonov ameriških dolarjev, med letoma 2020 in 2026 pa naj bi rasli po 25-odstotni letni stopnji rasti. Med ključnimi dejavniki, ki spodbujajo rast kirurških posegov za spremembo spola, so vse večja ozaveščenost o vprašanjih transspolnih oseb ter razpoložljivost in dostopnost centrov za kirurške posege za spremembo spola.” Trg deklic, ki želijo postati dečki, je še posebej donosen: po ocenah je na tem trgu 73 odstotkov dobička. Dejstvo, da so klinike specializirane za mastektomije (odstranitev prsi) in histerektomije (odstranitev maternice), bo “dodatno spodbudilo rast trga”. V poročilu “Global Market Insights” so kot najbolj obetavni trgi za te naložbe opredeljene ZDA, Nemčija in jugovzhodna Azija.
Obstaja namreč pogoj za to, da te naložbe prinašajo dobiček: države morajo kriti stroške hormonov in operacij. V revnih državah, kjer zdravstveni sistem teh stroškov ne krije, bi bile naložbe nedonosne. Dva dejavnika, ki “spodbujata svetovni trg operacij za spremembo spola”, sta torej “povečanje razširjenosti spolne disforije” in “ugodna vladna politika”, analizira Global Market Insights. Da bi trg rasel, je treba diagnosticirati spolno disforijo pri vedno več ljudeh, državni zdravstveni sistem pa mora kriti stroške zdravljenja in operacij.
Načrt, kako to doseči, je predstavljen v zelo zgovornem strateškem dokumentu. Dokument sta objavila največja odvetniška pisarna na svetu Denton in novičarski konglomerat Thomson Reuters Foundation, pripravljen pa je bil ob podpori EU in Mednarodne organizacije mladih in študentov lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev, queerov in interseksualcev (IGLYO). Dokument nosi naslov “Samo odrasli? Dobre prakse na področju pravnega priznavanja spola za mlade” in se začne z ugotovitvijo, da obstajajo “nekatere tehnike, ki so se izkazale za učinkovite pri spodbujanju pravic transspolnih oseb v državah ‘dobre prakse'”.
Avtorji priporočajo, da se vprašanje trans pravic poveže z vprašanjem človekovih pravic, saj tako kritiki dobijo “politično stigmo kršitve človekovih pravic”. Sklicevanje na “pravico do zdravja” v deklaracijah ZN je treba razlagati tako, da vključujejo pravico do postopkov za spremembo spola, “pravica do zasebnega in družinskega življenja” pa mora vključevati pravico do samoidentifikacije glede spola. Besedno zvezo “največja korist otroka” naj bi bilo treba razlagati tako, da bi moral imeti otrok pravico do izbire postopka za spremembo spola. Spremembe zakonodaje ne bi smele kazati podobe, kot da so v interesu farmacevtskih podjetij in klinik, temveč kot pravica mladih, “da se ne sramujejo tega, kar so”.
Ne zagovarja se torej otrokova pravica do varne in z dokazi podprte zdravstvene oskrbe, temveč pravica do operacije spremembe spola za otroke in mladostnike brez soglasja staršev. Starši so obravnavani kot ovira: “Ugotavljamo, da je lahko zahteva po soglasju staršev ali zakonitega skrbnika za mladoletnike omejujoča in problematična.”
Starše jemati kot oviro. Njihovo soglasje velja za omejevalno
Poročilo tudi svetuje, da se je najbolje izogibati izrazu “operacija”, saj lahko zveni alarmantno. Namesto tega je treba v zvezi s kirurškimi posegi uporabljati izraz “pravica, biti to, kar si”.
Ključ do uspeha je povezati kampanje z bolj priljubljenimi reformami, kot je “poroka za vse”, saj te nudijo “zaščito”. Najučinkovitejša praksa naj bi bilo neposredno lobiranje pri mladih politikih, pri čemer se je izogibati javni razpravi o teh vprašanjih: “Še ena tehnika, ki je bila uporabljena z velikim učinkom, je omejevanje poročanja in izpostavljanja v tisku.” Prav to se je zgodilo s predlogom zakona švedske vlade: bil je predstavljen v naglici, pripombe in odzivi so bili omejeni na dva meseca med poletnimi počitnicami, časa za razpravo ni bilo, poudarek pa je bil na zmanjšanju trpljenja diskriminirane skupine.
Zdravstveni posegi in operacije niso igrali nobene vloge, o interesih farmacevtske industrije in klinik se ni razpravljalo. Industrija ostaja nevidna, zdi se, da razvoj prihaja izključno od organizacij LGBTQ. Toda če pogledamo od blizu, je vpletenost zelo zgovorna.
Pogosto navajan primer je ena najbogatejših družin v ZDA Pritzker. Skupina Pritzker ima sedež v Chicagu in je lastnica več sto podjetij, med drugim hotelske skupine Hyatt ter podjetij s področja podatkov, umetne inteligence in farmacevtske industrije. Financira medicinsko fakulteto Univerze v Chicagu, Pritzker School of Medicine, kjer potekajo raziskave o spolni disforiji. Med raziskovalnimi partnerji šole je tudi AbbVie, proizvajalec zdravila za preprečevanje pubertete Lupron.
Družina Pritzker je eden glavnih vlagateljev v “klinike LGBTQ”
Družina Pritzker je eden glavnih vlagateljev v klinike za otroke s spolno disforijo in “LGBTQ klinike”, kar je nekoliko zavajajoče ime, saj geji, biseksualci in queer osebe ne potrebujejo posebnih klinik. Skupina Pritzker je na univerzi donirala tudi profesorska mesta za “trans študije”.
Med njenimi naložbami je več klinik za zdravljenje sprememb spola za “spolno neskladne otroke” ter 6,5 milijona dolarjev za “Program za človeško spolnost” na Univerzi v Minnesoti; 5,9 milijona dolarjev Palm Centru, možganskemu trustu LGBTQ, za študijo o transspolnih osebah v vojski; 2 milijona dolarjev za prvo katedro za transspolne študije na svetu na Univerzi Victoria v Britanski Kolumbiji; 1 milijon dolarjev za otroško bolnišnico Lurie v Chicagu za “Program razvoja spola in spolnosti” in 50.000 dolarjev za prvi program transspolnih študij na Univerzi v Torontu.
Pritzkerjevi so tudi dolgoletni financerji Svetovnega strokovnega združenja za zdravje transspolnih oseb (WPATH), zagovorniške skupine, ki ustvarja smernice za po njihovem mnenju najboljše prakse na področju zdravstvenega varstva trans oseb. Leta 2018 je WPATH od Pritzkerjevih prejelo 250.000 dolarjev, namenjenih za razvoj novih smernic SOC8, ki jih uporabljajo države, vlade in zdravstveni delavci po vsem svetu.
WPATH se močno zavzema za to, da bi zdravstveno zavarovanje v podjetjih krilo hormonsko zdravljenje in operacije, ter sodeluje s podjetjem Starbucks, ki zaposlenim ženskam ponuja brezplačno odstranitev prsi, zaposlenim moškim pa brezplačne vsadke. Člani družine Pritzker so tudi člani upravnih odborov univerzitetnih inštitutov za spolne in transspolne študije.
Pomembno vlogo ima osebna motivacija Jamesa/Jennifer Pritzker.
Poleg možnosti bogatega zaslužka, ki jih ponuja industrija z napovedano 25-odstotno rastjo, je mogoče domnevati, da ima v tem konkretnem primeru vlogo tudi osebna motivacija: polkovnik James Pritzker, republikanec, padalec, milijarder in ustanovitelj vojnih muzejev, je leta 2013 postal Jennifer Natalya Pritzker, s čimer se je čez noč znašel na seznamu najbogatejših Američank. Jenniferin sestrič je guverner Illinoisa J. B. Pritzker, ki je odredil, da morajo tamkajšnje zdravstvene zavarovalnice kriti stroške hormonskega zdravljenja in operacij za spremembo spola. “Zdravstveno varstvo je pravica, ne privilegij,” je ponosno izjavil guverner. Poskrbel je tudi, da vsa stranišča v Illinoisu postanejo “spolno nevtralna”, od vseh javnih šol v državi je zahteval, da poučujejo zgodovino, ki vključuje zasluge transspolnih oseb, in ustanovil delovno skupino 25 ljudi, ki jih je izbral on sam, da zagotovijo spoštovanje pravic transspolnih in nebinarnih oseb.
Te korake lahko razumemo kot pozitivne. Težava je le v tem, da je to, kar se tu imenuje “pravice”, celovita ideološka sprememba. Delovna skupina je le leto dni po svoji ustanovitvi zagotovila, da vse šolsko osebje razume, da “spolna identiteta nima nobene zveze s spolom, ki je osebi dodeljen ob rojstvu. Spolna identiteta je prirojen del identitete osebe”. Od šol je zahtevala, da pripravijo načrte za podporo spolni identiteti in zaposlijo koordinatorje za to, katerih naloga je, da prepoznavajo in podpirajo posameznike pri njihovi spolni identiteti. Za idealiste, ki se borijo za pravice LGBTQ, je to revolucionaren napredek.
Za klinike in farmacevtska podjetja pa je to le posel. Na neki točki sta se ti dve interesni skupini, ki bi se zlahka spopadli in postali nasprotnici, združili v eno. Meja med industrijo in aktivizmom se je zabrisala in industrija je nenadoma postala heroj človekovih pravic.
Besedilo je skrajšani izvleček iz knjige “On the Meaning of Sex: Thoughts about the New Definition of Woman.” avtorice Kajse Ekis Ekman. Ü: Kristina Mäki (Spinifex).
URL izvirnika je https://www.emma.de/artikel/trans-das-geschaeft-der-pharma-branche-340493
Prevod L.P.
