Začetki zdravstvene diktature

Felicitas Rabe

Ljudje morajo biti obveščeni o pandemski pogodbi WHO in še nevarnejših spremembah mednarodnih zdravstvenih predpisov, dokler je to v medijih sploh še mogoče, opozarja odvetnica dr. Renate Holzeisen. Po njenem mnenju lahko prihajajočo zdravstveno diktaturo preprečimo le s pritiskom ljudi.

Italijanska poslovna pravnica dr. Renate Holzeisen se že od začetka tako imenovane pandemije korone zavzema za ohranitev pravic posameznika do samoodločbe in suverenosti držav. Njena največja skrb je izobraževanje prebivalstva in političnih odločevalcev o načrtovani protidemokratični zdravstveni diktaturi. Južna Tirolka to vidi tudi kot glavno nalogo prosvetljenih mednarodno povezanih pravnikov.

Renate Holzeisen je članica upravnega odbora evropske podružnice ameriške organizacije “Children’s Health Defense”, ki jo je ustanovil sedanji predsedniški kandidat in odvetnik Robert Francis Kennedy mlajši iz Demokratske stranke ZDA. Da bi ustavila diktaturo WHO, sodeluje tudi z novoustanovljenim mednarodnim združenjem odvetnikov “Mednarodna liga odvetnikov za svobodo”. Njen najtesnejši partner pri sodelovanju je zlasti švicarski odvetnik Philipp Kruse.

Holzeisen poziva novinarje, naj sodelujejo pri pojasnjevanju posledic načrtovane pogodbe WHO o pandemiji in sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR oz. MZP), četudi le v svojem poklicnem interesu. V nasprotnem primeru zaradi cenzure vseh drugačnih mnenj – na primer o vprašanjih zdravstvene in podnebne politike -, ki jo nadzira WHO, kmalu ne bo več neodvisnega novinarstva.

Dr. Renate Holzeisen je 20. julija v pogovoru z avtorico podala pregled doslej malo znanih podrobnosti načrtovanega prenosa pristojnosti z držav članic na WHO. Hkrati je opozorila na grozečo nevarnost povezane ukinitve demokracij.

Bistvene razlike med spremembo pogodbe Svetovne zdravstvene organizacije o pandemiji in spremembami Mednarodnih zdravstvenih pravil

Odvetnica je najprej pojasnila, kaj je po njenem mnenju največja nevarnost načrtovanih sprememb Pogodbe WHO o pandemiji in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Pojasnila je, da mora spremenjeno pogodbo WHO o pandemiji aktivno ratificirati vsaka od 196 držav članic, preden lahko začne veljati na njihovih ozemljih.

To pa ne velja za načrtovane spremembe Mednarodnihzdravstvenih pravil (MZP). Spremenjeni mednarodni zdravstveni predpisi bi za vsako državo članico začeli veljati samodejno kot “nezavezujoče pravo”, potem ko bi jih maja 2024 z navadno večino sprejela Mednarodna zdravstvena skupščina WHO, razen če država članica v desetih mesecih po naslednji skupščini WHO maja 2024 izrecno zavrne načrtovane spremembe zase.

In prav te razlike ne razumejo niti redki politiki, ki so še vedno kritični, je izrazila zaskrbljenost odvetnica: “Politiki ne vedo, da bo sprememba MZP samodejno začela veljati, če ostanemo pasivni. Predvidene spremembe mednarodnega pravnega reda o človekovih pravicah predstavljajo veliko večjo nevarnost za demokracijo kot nova pandemska pogodba WHO, ki naj bi bila sprejeta, zlasti zaradi načina njihovega samodejnega začetka veljavnosti. Resolucija o načrtovani pogodbi WHO zahteva dvotretjinsko večino v Svetovni zdravstveni skupščini in poleg tega naknadno izrecno ratifikacijo s strani posameznih držav članic.”

Po mnenju Renate Holzeisen pa je verjetno namen, da se spremembe MZP, ki začnejo veljati samodejno, izvajajo “pod radarjem” javnosti, medtem ko bo nova pandemska pogodba WHO javna.

    “MZP že sama po sebi vodijo k uvedbi zdravstvene diktature,” je dejala Holzeisenova.

V skladu z načrtom bi o tem, ali in kdaj gre za mednarodno ali celo regionalno izredno zdravstveno stanje, odločali generalni direktor WHO ter majhna in “po načinu imenovanja popolnoma obskurna” strokovna komisija WHO. Pri odločanju o dejanskem obstoju pandemije posamezne države članice ne bi imele več besede – in prav tako malo bi imele besede pri protiukrepih. V zvezi s tem odvetnica pravi:

“V novem 12. členu MZP je predvidena tudi razširitev mednarodnega mehanizma izrednih razmer (PHEIC – Public Health Emergency of International Concern) na izključno regionalne domnevne izredne razmere, ki jih lahko svojevoljno določi generalni sekretar WHO na podlagi svojih pooblastil, pri čemer organi in vlada te države o tem ne morejo odločati po lastni presoji. S tem je dokončno vzpostavljen mehanizem samopooblaščanja WHO. Neodvisnega nadzornega organa ne bo več. V prihodnje bo WHO lahko še lažje razglasila status pandemije in države članice prisilila v režim izrednih razmer za še daljše obdobje kot doslej (ali za stalno).”

Pregled: Kako je WHO ustvarila pandemijo Corona in pripravila teren za množični genetski eksperiment

V obdobju treh let in treh mesecev med pandemijo SARS-CoV-2 smo že lahko izkusili, kaj pomeni biti v rokah tako imenovanih “strokovnjakov”, je Holzeisen spomnila na čas izrednih razmer in s tem povezanih ukrepov in omejitev na področju temeljnih pravic. V skladu s protokolom Cormana, Drostena in drugih so obstoj pandemije Corona ugotovljali s testi PCR, čeprav s testi PCR nikakor ni mogoče diagnosticirati, ali je nekdo kužen.

Poleg te temeljne napake vsebuje protokol Corman-Drosten iz januarja 2020 še druge neverjetne znanstvene napake. Skupina mednarodno priznanih znanstvenikov je zato v dokumentu o umiku zahtevala umik dela Corman-Drosten – načrta za PCR testiranje SARS-CoV-2. Toda že takrat je postalo jasno, da Svetovni zdravstveni organizaciji ne gre za znanstvene dokaze.

Navsezadnje so tako imenovani “pozitivni primeri” po vsem svetu skokovito narasli šele po objavi protokola za test PCR Corman-Drosten (v biltenu WHO sredi januarja 2020), se spominja Holzeisen. Zaradi tega je WHO 30. januarja 2020 razglasila PHEIC ali pandemsko izredno stanje. Ko je vse večja mednarodna skupina znanstvenikov zahtevala umik objave protokola Corman-Drosten zaradi temeljnih napak – kot je veliko število ciklov ocenjevanja, ki so v številnih primerih privedli do “pozitivnih” rezultatov -, se WHO še vedno ni odzvala. Do konca leta 2020, tj. do uvedbe tako imenovanih “cepiv” proti kovidu-19, je dopustila, da se v obdobju enega leta ugotavlja do najmanj 97 odstotkov domnevnih  (=lažnih) številk primerov.

In šele po tem, ko so se v številnih delih sveta začele izvajati “kampanje cepljenja” z eksperimentalnimi injekcijami, ki temeljijo na genskem inženiringu, je WHO decembra 2020 izdala priporočilo uporabnikom testa PCR: treba je vendarle biti pozoren tudi na prisotnost simptomov bolezni in na parametre, ki so pomembni za uporabo teh testov.

Italijanska odvetnica je to ocenila kot zgolj simbolično dejanje odgovornih v WHO. Decembra 2020 so že dosegli načrtovani rezultat, in sicer “z umetno ustvarjenimi številkami primerov impresivno prikazati domnevno mednarodno izredno zdravstveno stanje”. Hkrati so preprečili uporabo že obstoječih zdravil za zdravljenje domnevnih simptomov COVID-19 (ivermektin, hidroksiklorokin, protivnetna zdravila itd.). Na ta način je bil ustvarjen osnovni pravni pogoj za tako imenovano pogojno odobritev (v EU) in tako imenovano nujno odobritev (v ZDA itd.) “cepiv” proti kovidu.

Cilj je bil v množičnem poskusu na človeštvu uporabiti eksperimentalne genske snovi, katerih učinkovitost in varnost pred tem ni bila preizkušena v predkliničnih in kliničnih študijah. Ta postopek je bil največji zločin, je pojasnila odvetnica:

    “To je največji zločin proti človeštvu, ki je bil verjetno storjen kadarkoli, saj zadeva milijarde ljudi po vsem svetu, 451 milijonov državljanov samo v EU.”

Snovi, ki so bile vključene v “cepiva”, niso bile nikoli testirane glede njihove genotoksičnosti, rakotvornosti in mutagenosti – z drugimi besedami, morebitnega spreminjanja DNK, človeškega genoma. Toda že od 70. let prejšnjega stoletja je znano, da se lahko RNK retrogradno prepiše v DNK. S cepljenjem izpostavlja WHO ljudi – in za državljane EU tudi EU – očitno “ogromnemu tveganju za zdravje in življenje”. Holzeisen pojasnjuje:

“In zato gre za ogromno tveganje tudi, če lahko generalni sekretar WHO s skupino kakršnih koli strokovnjakov, ki ni nikomur odgovorna, na podlagi 12. člena MZP kmalu samovoljno uvede mednarodne in regionalne zdravstvene grožnje po vsem svetu ali celo za posamične države članice.”

Uvedba spremenjenega Mednarodnega zdravstvenega pravilnika pomeni konec demokratičnega pravnega sistema

Če bi torej WHO po uvedbi mednarodnih zdravstvenih predpisov razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja po vsem svetu ali celo samo v eni državi, bi morale vse države članice – na primer tudi Republika Italija, če v obdobju 10 mesecev od maja 2024 ne bi načelno nasprotovala mednarodnim zdravstvenim predpisom – takoj izvesti zdaj “zavezujoča priporočila” WHO v zvezi s tem. V vsaki državi EU bi bila v ta namen že pripravljena ustanovitev pristojnih nadzornih organov.

Spremljali naj bi izvajanje ukrepov, ki jih je predpisala WHO, in preverjali, ali so bili zastavljeni cilji doseženi. Tako bi morali na primer preveriti, ali je bilo 70 odstotkov prebivalstva “prebodenih”. (To je bil vnaprej določen cilj med pandemijo korone).

V skladu s členom 44 načrtovanih sprememb MZP bi morale države članice tudi podpirati druga drugo v boju proti “lažnim ali nezanesljivim” informacijam o epidemijah. Poleg tega bi morale obvezen boj proti (tudi domnevnim) lažnim informacijam prenesti v nacionalno zakonodajo:

    “To pomeni, da bo v prihodnosti obstajala le ‘uradna resnica WHO’. Kritični glasovi bodo utišani ali celo preganjani s ‘pogodbeno’ dogovorjeno popolno cenzuro.”

V zadnjih treh letih in pol so sodstvo in parlamenti že nasedli dogmi WHO, ki ne temelji na dokazih in nikakor ni demokratična. Holzeisen:

    “Pri tem so parlamenti že dokazali, da nimajo občutka za temeljne pravice in da tudi ne vedo, kaj je zapisano v njihovih ustavah”.

V prihodnosti bi bila sodstvo in parlament še manj sposobna nasprotovati tej dogmi WHO. To bi pomenilo obsežno razširitev pristojnosti in de facto splošno revizijo naše ustave in naših oblik države. S formalnopravnega vidika to sploh ne bi bilo dopustno. Toda v zadnjih treh letih smo lahko videli, kako se lahko temeljna ustavna načela nenadoma prezrejo v imenu tako imenovanega mednarodnega zdravstvenega izrednega stanja.

Poleg tega odvetnica pravi, da ne smemo nikoli pozabiti, da v Svetovni zdravstveni organizaciji niso partnerice le države članice. Glavni partnerji Svetovne zdravstvene organizacije so interesne skupine, kot sta Fundacija Billa in Melinde Gates ali nevladna organizacija Gavi. Kot “zaledne organizacije” bi določale politike WHO in bi bile tako rekoč dejanski nosilci moči.

Kar WHO želi sprejeti šele maja 2024, se v EU že izvaja

Česar niso vedeli ne državljani ne poslanci, je Holzeisen pojasnila v nadaljevanju: v EU se spremenjeni Mednarodni zdravstveni predpisi že uvajajo. V zvezi s tem sta na primer Parlament in Svet EU 23. novembra 2022 v Uredbi EU št. 2022/2371 odločila, da bo EU sodelovala s WHO in njenimi državami članicami. Okrepljeno sodelovanje služi izvajanju koncepta “Eno zdravje”, ki vključuje preprečevanje nalezljivih bolezni s cepljenjem in preprečevanje s podnebjem povezanih zdravstvenih tveganj.

Zaradi domnevnega uspeha tako imenovanih kovidnih potrdil želi EU v sodelovanju s WHO po vsem svetu uvesti digitalno potrdilo o cepljenju, ki bi nato služilo tudi kot potni list. Po mnenju odvetnice je treba vedeti, da  je bilo izrecno navedeno, ko so bila ta potrdila uvedena z Uredbo EU 2021/953 z dne 14. junija 2021, da še vedno ni dokazov o tem, ali in v kolikšni meri tako imenovana “cepiva” proti kovidu preprečujejo okužbo in kužnost oseb, ki so jih zdravili z njimi.

Poleg tega je bilo v poročilu o odobritvi cepiva Pfizer BioNTech, ki ga je uradno pripravila agencija EMA, že februarja 2021 – na strani 97 v točki 2.5.4 “Sklepi o klinični učinkovitosti” – objavljeno, da tako imenovana cepiva proti kovidu v ta namen niso bila niti testirana niti odobrena. Kljub temu Komisija EU v Priporočilu EU 2023/1339 z dne 27. junija 2023 državam članicam priporoča, naj še naprej izdajajo ta “certifikat COVID-19, ki je popoln nesmisel”. V sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo naj bi ga avtoritarno in diskriminatorno uporabljali po vsem svetu v okviru globalnega mednarodnega “zdravstvenega certificiranja”.

Socialna in ekonomska udeležba le še z digitalnimi “zdravstvenimi potrdili”

Če državljani tega usodnega razvoja ne bodo nemudoma zaustavili – zlasti na ravni EU -, se bodo v prihodnosti lahko prosto gibali le z digitalnimi potrdili o cepljenju, je nove razmere pojasnila odvetnica. Družbena in gospodarska udeležba, tj. sodelovanje v družbenem življenju, bi bila potem pravno mogoča le za tiste, ki bi z “digitalnimi zdravstvenimi potrdili” dokazali, da domnevno niso “kužni”.

Za to, kar naj bi se na ravni WHO začelo izvajati šele leta 2024, je bil v EU že septembra 2021 ustanovljen nov generalni direktorat Evropske komisije, imenovan HERA – organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (https://commission.europa.eu/about-european-commission/departments-and-executive-agencies/health-emergency-preparedness-and-response-authority_sl).  Na ta način je bila v EU že institucionalizirana monopolizacija zdravstvene politike, čeprav pogodbe EU tega sploh ne dopuščajo. V skladu s 168. členom Pogodbe o delovanju EU delo HERA in s tem Komisije EU ni dejansko pravno pokrito, pravi odvetnica.

Komisija EU je z nerazkritimi transakcijami že nakupila za več milijard eksperimentalnih genetskih “cepiv” za prihodnost. Predhodne nakupe je “v imenu svojih držav članic” opravila predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen, ki se je “zapletla v katastrofalen konflikt interesov”. Medtem ta Komisija EU prek HERA pripravlja obvezno upoštevanje svojih priporočil in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije v prihodnosti. Institucije EU že ukrepajo proti domnevnemu širjenju “lažnih informacij”. Kot primer je Holzeisen navedla grožnje birokratov EU zoper Twitter. Ta popolnoma nedemokratičen postopek je nezakonit, je pojasnila odvetnica:

    “Državljani EU imamo torej opravka tudi s kazenskopravno relevantnim ravnanjem institucij EU zunaj vsakega temeljnega pravnega reda.”

Pravni red v EU temelji na pogodbah EU in ne na odločitvah Komisije EU ali posameznih uredbah popolnoma zavedenega Parlamenta EU in Sveta EU.

Naloge mednarodnih pravnikov in odgovornih novinarjev za osveščanje javnosti

V teh razmerah bi morali razsvetljeni pravniki poskrbeti za izčrpna pojasnila. Čim več politikom bi morali posredovati uradne dokumente o načrtovani pogodbi WHO o pandemiji in dokumente o načrtovanih spremembah MZP ter jim pojasniti njihov daljnosežni pomen.

Odvetniki, ki delajo v EU, bi morali nosilce odločanja seznaniti tudi z obsegom izvajanja, ki se v EU že izvaja. Prav tako morajo politikom pojasniti, da ti predpisi WHO in EU dejansko odpravljajo nacionalne ustave. V Italiji je morala Holzeisnova pred vpisom v odvetniško zbornico priseči na ustavo Italijanske republike. Medtem se je spraševala, ali se večina odvetnikov sploh spomni prisege, ki so jo izrekli. Poleg tega so odgovorni novinarji potrebni tudi kot multiplikatorji:

    “Vsi novinarji, ki se še želijo imenovati novinarji, morajo čim prej poročati o načrtovani, pogodbeno dogovorjeni in s tem dokončni ukinitvi demokracije! V nasprotnem primeru so novinarji že dovolj dolgo,” je opozorila odvetnica.

Pri tem je še enkrat omenila načrtovano obveznost cenzure po vsem svetu. V nasprotnem primeru na koncu takšnih “pisunov” sploh ne bomo več potrebovali. Nadomestili jih bodo umetni programi za pisanje.

Zakaj lahko ta proces ustavi le prebivalstvo

Med pandemijo korone je bilo mogoče opazovati tudi daljnosežno popolno odpoved sodišč. Zato lahko po oceni južnotirolske odvetnice ta proces zaustavijo manj odvetniki kot pa pritisk prebivalstva. Naloga odvetnikov je po njenih besedah, da s svojo pomočjo v pilotnih sodnih postopkih poskrbijo za vseobsegajočo prosvetljevanje. Holzeisenova odvetnike opozarja, da mora ljudstvo najprej razumeti, kaj tu načrtujejo. To je najnujnejša naloga:

    “Naša prva naloga mora biti torej obveščanje ljudi prek medijev, dokler je to sploh še mogoče,.”

Navsezadnje je bilo o izvajanju cenzurnih ukrepov v skladu z MZP v EU že odločeno z Uredbo št. 2022/2372, prav tako 23. novembra 2022. Ljudje se morajo temu upreti, je ob koncu intervjuja pozvala odvetnica:

    “Razmere se bodo spremenile šele, ko bodo politične marionete začutile dih ljudstva za svojim vratom.”

 

Vir https://test.rtde.tech/international/176177-anwaeltin-holzeisen-zum-who-pandemievertrag/

Prevod L.P.

Ta vnos je bil objavljen v EU, Propaganda, Zdravstvena tiranija z značkami . Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja