V Nemčiji je prišlo do ustanovitve nove stranke na – človek komaj verjame – levem političnem polu. V nadaljevanju je prevod ustanovitvenega manifesta. Morda se bodo še komu pocedile sline …
Naša država ni v dobrem stanju. Vlada že leta ne upošteva želja večine. Namesto da bi nagrajevali uspešnost, je prišlo do prerazporeditve od delavnih k zgornjim desettisočim. Namesto da bi vlagali v kompetentno državo in dobre javne storitve, so politiki izpolnjevali želje vplivnih lobijev in tako izpraznili javno blagajno. Namesto spoštovanja svobode in raznolikosti mnenj se širi avtoritarni slog politike, ki bi rad državljanom narekoval, kako naj živijo, se grejejo, razmišljajo in govorijo. Vlada pri številnih vprašanjih deluje naključno, kratkovidno in preprosto nesposobno. Brez novega političnega začetka sta ogrožena naša industrija in srednji razred.
Mnogi ljudje so izgubili zaupanje v državo in se ne čutijo več zastopani od nobene od obstoječih strank. Upravičeno imajo občutek, da ne živijo več v državi, kakršna je bila Zvezna republika [Nemčija]. Zaskrbljeni so za svojo prihodnost in prihodnost svojih otrok. Želijo si odgovorne politike za ohranitev naših gospodarskih prednosti, socialno ravnovesje in pravično porazdelitev blaginje, za mirno sožitje narodov in ohranitev naših naravnih temeljev življenja.
“Bündnis Sahra Wagenknecht – Für Vernunft und Gerechtigkeit” – Zavezništvo Sahre Wagenknecht – Za razumnost in pravičnost – je bilo ustanovljeno, da bi pripravilo novo stranko, ki bo tem ljudem ponovno dala glas. Zavzemamo se za vrnitev razuma v politiko. Nemčija potrebuje močno, inovativno gospodarstvo in socialno pravičnost, mir in pošteno trgovino, spoštovanje osebne svobode državljanov ter odprto kulturo razprave. Potrebuje zanesljive politike, ki so zavezani tem ciljem.
Člani združenja podpirajo naslednja načela in cilje, ki bodo odločilni tudi za novo stranko:
Naša država ima še vedno trdno industrijo in uspešen, inovativen srednji razred. Vendar so se splošni pogoji v zadnjih letih močno poslabšali. Naša javna infrastruktura je v sramotnem stanju za vodilno industrijsko državo. Skoraj noben vlak ne vozi pravočasno, pacienti, ki so vključeni v javno zdravstveno zavarovanje, čakajo mesece na pregled pri specialistu, manjka na tisoče učiteljev, mest v vrtcih in stanovanj. Razpadajoče ceste in mostovi, območja brez signala in počasen internet, preobremenjene uprave in neuporabni predpisi otežujejo življenje zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Nemški šolski sistem s 16 različnimi učnimi načrti, prevelikimi razredi in zgodnjo selekcijo otrokom iz manj premožnih družin odreka izobraževalne in življenjske možnosti, hkrati pa ne izpolnjuje naloge usposabljanja kvalificiranih delavcev, ki jih gospodarstvo nujno potrebuje. Ker so ruske sankcije in domnevna podnebna politika nenadoma podražili energijo, naši državi grozi izguba pomembnih industrijskih panog in več sto tisoč dobro plačanih delovnih mest. Številna podjetja razmišljajo o selitvi proizvodnje v tujino. Obstoj drugih je ogrožen.
Politika, na katero vplivajo in jo kupujejo korporacije, ter neuspeh protimonopolnih organov so ustvarili tržno gospodarstvo, v katerem številni trgi ne delujejo več. Pojavile so se prevladujoče velike korporacije, premočne finančne skupine, kot je Blackrock, in vsiljivi digitalni monopoli, kot so Amazon, Alphabet, Facebook, Microsoft in Apple, ki vsiljujejo svoj davek vsem drugim udeležencem na trgu, spodkopavajo konkurenco in uničujejo demokracijo. Sedanja inflacija je v veliki meri tudi posledica nedelovanja trga, ki ga je povzročila prevelika gospodarska moč.
Prizadevamo si za inovativno gospodarstvo s pošteno konkurenco, dobro plačanimi varnimi delovnimi mesti, visokim deležem ustvarjanja vrednosti v industriji, pravičnim davčnim sistemom in močnim srednjim razredom. Da bi to dosegli, želimo omejiti tržno moč in razdružiti prevladujoče korporacije. Kjer so monopoli neizogibni, je treba naloge prenesti na neprofitne ponudnike. Nemška industrija je hrbtenica naše blaginje in jo je treba ohraniti. Potrebujemo več tehnologij prihodnosti, ponovno izdelanih v Nemčiji, več skritih prvakov, ne manj.
Da bi preprečili gospodarsko nazadovanje naše države, so potrebne obsežne naložbe v izobraževalni sistem, javno infrastrukturo ter kompetentno in učinkovito upravo. Potrebujemo prihodnja sredstva za spodbujanje inovativnih domačih podjetij in zagonskih podjetij, ne pa milijardnih subvencij za čezmorske korporacije. Nemčija kot država z močnim izvozom in revna s surovinami potrebuje zunanjo gospodarsko politiko, ki se namesto novih blokov in stopnjujočih se sankcij osredotoča na stabilne trgovinske odnose s čim več partnerji ter zagotavlja oskrbo s surovinami in poceni energijo.
Spremembe svetovnega podnebja in uničevanje naših naravnih virov preživetja so resni izzivi, ki jih oblikovalci politike ne smejo prezreti. Vendar pa resna podnebna in okoljska politika zahteva iskrenost: oskrbe Nemčije z energijo ni mogoče zagotoviti samo z obnovljivimi viri energije v okviru današnjih tehnologij. Slepi aktivizem in nepremišljeni ukrepi ne pomagajo podnebju, temveč ogrožajo našo gospodarsko substanco, dražijo življenje ljudi in spodkopavajo sprejemanje razumnih ukrepov za varstvo podnebja v javnosti. Najpomembnejši prispevek države, kot je Nemčija, v boju proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja je razvoj ključnih inovativnih tehnologij za podnebno nevtralno in naravi prijazno gospodarstvo prihodnosti.
Neenakost se v naši državi povečuje že leta. Na milijone ljudi trdo dela, da bi sebi in svojim družinam zagotovili dobro življenje. Oni so tisti, ki vzdržujejo delovanje naše družbe in plačujejo velik del davkov. Namesto da bi v zameno bili deležni ustreznega spoštovanja in socialne varnosti, je njihovo življenje v zadnjih desetletjih postalo čedalje bolj negotovo in težavno. Kljub temu, da so zaposleni za poln delovni čas, mnogi s svojimi prihodki komaj preživijo. Obljube o napredku socialnega tržnega gospodarstva ne veljajo več; osebna blaginja je že dolgo spet odvisna predvsem od socialnega statusa staršev. Koncentracija bogastva v Nemčiji je danes tako visoka kot pred začetkom prve svetovne vojne, ko je v Berlinu še vladal cesar. Medtem ko korporacije tudi v času krize izplačujejo rekordne dividende, so čakalne vrste pri brezplačnih kuhinjah vse daljše.
Tudi tisti, ki so dolga leta delali in vplačevali v sistem socialne varnosti, so že po enem letu brezposelnosti obravnavani kot prosilci. Ker ni vrtcev in ker je naša družba vse prej kot družinam prijazna, starši samohranilci in njihovi otroci še posebej pogosto živijo v revščini, ki ni postala nič bolj znosna zaradi preimenovanja programa Hartz IV v “dohodek državljanov”. Na milijone starejših ljudi po dolgem delovnem obdobju ne more uživati v pokoju, saj so njihove pokojnine poniževalno nizke. Stanovanja, bolnišnice, ustanove za oskrbo, zdravniške ordinacije in številne druge pomembne socialne ustanove so se in se še vedno prodajajo lovcem na dobiček. Od takrat stroški naraščajo, medtem ko kakovost storitev za večino ljudi pada.
Želimo ustaviti razpadanje socialne kohezije in politiko preusmeriti v skupno dobro. Naš cilj je pravična družba dosežkov z resnično enakimi možnostmi in visoko stopnjo socialne varnosti. Visoko produktivno gospodarstvo potrebuje usposobljene in motivirane delavce. Predpogoji za to so plače, odvisne od uspešnosti, varna delovna mesta in dobri delovni pogoji. To velja tudi za delavce v storitvenih poklicih, ki so za našo družbo prav tako pomembni kot dobri inženirji in tehniki mehatronike. Da bi preprečili znižanje plač, je treba ponovno okrepiti zavezo uporabe kolektivnih pogodb in olajšati njihovo splošno veljavnost. Hkrati naša država potrebuje zanesljivo socialno varstvo, ki zmanjšuje strahove glede prihodnosti in varuje pred socialnim zlomom v primeru bolezni, brezposelnosti in starosti. Treba je ustaviti privatizacijo in komercializacijo eksistenčnih storitev, na primer na področju zdravstva, oskrbe ali stanovanj; v teh sektorjih morajo imeti prednost neprofitni ponudniki. Potreben je pravičen davčni sistem, ki bo razbremenil osebe z nizkimi dohodki in preprečil velikim korporacijam in zelo bogatim posameznikom, da bi se izognili svojemu pravičnemu deležu pri financiranju skupnosti.
Osebna blaginja ne sme biti vprašanje družbenega izvora, temveč rezultat marljivosti in prizadevanj posameznika. Vsak otrok ima pravico do odkrivanja in razvijanja svojih talentov.
Naša zunanja politika je v tradiciji zveznega kanclerja Willyja Brandta in sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, ki sta razmišljanju in delovanju v logiki hladne vojne nasprotovala s politiko popuščanja napetosti, usklajevanja interesov in mednarodnega sodelovanja. Načeloma zavračamo reševanje sporov z vojaškimi sredstvi. Nasprotujemo temu, da se vse več sredstev namenja za orožje in vojno opremo, namesto da bi jih namenili za izobraževanje naših otrok, raziskave okolju prijaznih tehnologij ali naše zdravstvene in varstvene ustanove. Jedrsko oboroževanje in zaostrovanje konfliktov med jedrskimi silami ogrožata preživetje človeštva in ju je treba ustaviti. Prizadevamo si za novo obdobje razreševanja in nove pogodbe o razorožitvi in skupni varnosti. Bundeswehr ima nalogo braniti našo državo. Za to nalogo mora biti ustrezno opremljen. Zavračamo napotitev nemških vojakov v mednarodne vojne ter njihovo namestitev na ruski meji ali v Južnokitajskem morju.
Vojaška zveza, katere vodilna sila je v zadnjih letih v nasprotju z mednarodnim pravom napadla pet držav in v teh vojnah ubila več kot milijon ljudi, vzbuja občutke ogroženosti in obrambne reakcije ter tako prispeva k svetovni nestabilnosti. Namesto instrumenta moči za doseganje geopolitičnih ciljev potrebujemo obrambno zvezo, ki spoštuje načela Ustanovne listine ZN, si prizadeva za razorožitev in se ne zavezuje k ponovnemu oboroževanju ter v kateri se članice srečujejo kot enakopravne. Evropa potrebuje stabilno varnostno arhitekturo, ki mora dolgoročno vključevati tudi Rusijo.
Naša država si zasluži samozavestno politiko, ki v središče postavlja blaginjo svojih državljanov in se zaveda, da se interesi ZDA včasih zelo razlikujejo od naših interesov. Naš cilj je neodvisna Evropa suverenih demokracij v večpolarnem svetu in ne novo blokovsko soočenje, v katerem se Evropa drobi med ZDA in vse bolj samozavestnim novim blokom okoli Kitajske in Rusije.
Želimo oživiti demokratično odločanje, razširiti demokratično soodločanje in zaščititi osebno svobodo. Zavračamo desničarske ekstremistične, rasistične in nasilne ideologije vseh vrst. Cancel culture, pritiski v konformizem in vse večje oženje spektra mnenj so nezdružljivi z načeli svobodne družbe. Enako velja za nov politični avtoritarizem, ki si domišlja, da bo vzgajal ljudi in urejal njihov življenjski slog ali jezik. Obsojamo poskuse celovitega nadzora in manipulacije z ljudmi s strani korporacij, tajnih služb in vlad.
Priseljevanje in sožitje različnih kultur sta lahko obogatitev. Vendar to velja le, dokler je pritok omejen na obseg, ki ne obremenjuje naše države in njene infrastrukture, ter dokler se aktivno spodbuja in uspešno izvaja vključevanje. Vemo: cene za povečano konkurenco za dostopna stanovanja, delovna mesta z nizkimi plačami in neuspešno integracijo ne plačujejo predvsem tisti, ki so na sončni strani življenja. Tisti, ki so v svoji domovini politično preganjani, so upravičeni do azila. Vendar pa migracije niso rešitev problema revščine v našem svetu. Namesto tega potrebujemo pravične svetovne gospodarske odnose in politiko, ki si prizadeva za več možnosti v matičnih državah.
Družba, katere najmočnejše akterje vodi le motivacija, da iz denarja ustvarijo več denarja, vodi v vse večjo neenakost, uničevanje naravnih virov in vojne. Temu se zoperstavljamo z idejami duha skupnosti, odgovornosti in povezanosti, ki jim želimo s spremembo razmerij moči ponovno dati priložnost. Naš cilj je družba, v kateri ima skupno dobro prednost pred sebičnimi interesi in v kateri ne zmagujejo prevaranti in hazarderji, temveč tisti, ki se trudijo in opravljajo dobro, pošteno in solidno delo.
