Aadhaar je največja ali mogoče druga največja baza (takoj za Kitajsko) biometričnih podatkov na svetu. Postopoma je bila uvedena od leta 2009 dalje, s samimi plemenitimi nameni: Preprečevanje goljufij, kot nadomestek za osebno izkaznico za tiste ki je nimajo, pomoč ranljivim skupinam, običajna sranja. Teoretično naj bi bila uporaba Aadhaarja prostovoljna, a v praksi je bilo, kot ponavadi, ravno obratno. Če je človek hotel dobiti pokojnino ali socialno podporo, se je moral registrirati v Aadhaar, drugače ni šlo. Sledile so banke in zasebna podjetja . Med kovidno plandemijo se je na Aadhaar priključilo tudi javno zdravstvo. Biometrični podatki, ki se hranijo v Aadhaarju so:
- Vseh 10 prstnih odtisov
- Fotografiji obeh šarenic
- Fotografija obraza
Slaba ideja. Na to so strokovnjaki opozarjali že od samega začetka. Geslo lahko človek zamenja, bančno kartico prekliče, biometrije pa ne more. Ko so biometrični podatki enkrat kompromitirani, kompromitirani tudi ostanejo.
Vdor v Aadhaar je bil tako samo še vprašanje časa. Na črnem internetu je anonimni heker “pwn0001” pred nedavnim začel ponujati osebne podatke 815 milijonov Indijskih državljanov, ki so vključeni v program Aadhaar. To je 60% prebivalstva Indije, oziroma 10% svetovnega prebivalstva. Celotna podatkovna zbirka je naprodaj za 80000 dolarjev. Vsebuje pa, med drugim:
- ime
- ime očeta
- telefonska številka
- druga telefonska številka
- številka potnega lista
- 12 mestna aadhar številka
- starost
- spol
- naslov
- občina
- PIN številka
- zvezna država
- … itd
Javno objavljeni vzorec 100000 zapisov se je izkazal za verodostojnega.
Naši glavni mediji pa, jasno, ne bev ne mev o tem.
Viri: