Trgovinski spor med ZDA in EU, ki se je razplamtel v času predsednika Donalda Trumpa, je znova izbruhnil. Trumpovim carinam na jeklo se je zdaj pridružil še spor glede ameriških subvencij v škodo evropskih proizvajalcev. Srečanje na vrhu v Washingtonu ni razjasnilo ničesar.
Vrh EU-ZDA je potekal v senci dogodkov na Bližnjem vzhodu, zato je bil medijsko slabo pokrit. Ponovno je razkril temeljne razlike glede trgovinskih vprašanj, kar kaže na vse globlji razkorak v odnosih med EU in ZDA. Srečanje v Washingtonu ni prineslo rezultatov.
Carine na jeklo ostajajo sporna tema. Donald Trump, predhodnik Joeja Bidena na predsedniškem položaju, je leta 2018 uvedel carine na uvoz jekla in aluminija iz EU. Pod Bidenom so bile carine delno odpravljene. Za določeno kvoto jih ni treba plačati. Vendar pa za vse, kar se uvozi nad to kvoto, nato ponovno veljajo carine. Poleg tega je uredba časovno omejena. Upanje, da bo vlada ZDA uredbo podaljšala ali celo popolnoma odpravila, se je razblinilo. Kot poroča blog German-Foreign-Policy, so ZDA v zameno za olajšave zahtevale, da EU brez dodatne utemeljitve uvede 25-odstotne carine na uvoz jekla iz Kitajske.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila to pripravljena storiti, čeprav bi ta korak očitno kršil pravila STO, vendar se ji ni uspelo uveljaviti. Namesto tega Komisija zdaj išče pravno utemeljitev. EU se bo tako verjetno soočila z novim trgovinskim sporom s Kitajsko.
EU je pred kratkim že sprožila postopek proti Kitajski, da bi lahko v prihodnosti uvedla carine na kitajske električne avtomobile. Kitajsko obtožuje prikritega subvencioniranja kitajskih proizvajalcev. Ti da lahko zato svoje izdelke ponujajo po nižjih cenah kot proizvajalci električnih avtomobilov v EU, kar škoduje domači industriji. Vendar veliko podatkov kaže, da je cenovna prednost predvsem posledica tehnične prednosti kitajskih proizvajalcev.
V nasprotju s pričakovanji evropski proizvajalci niso navdušeni nad zamislijo o sankcioniranju Kitajske. Razlog za to je njihova odvisnost od kitajskega znanja in izkušenj. Predvsem na področju tehnologije akumulatorjev so proizvajalci v EU in Nemčiji odvisni od Kitajske. Pri tehnološkem razvoju zaostajajo več let. Predvideva se, da Kitajska ne bo preprosto sprejela kazenskih carin na svoje izdelke, ampak se bo odzvala v škodo proizvajalcev v EU.
Električni avtomobili so prav tako ključno vprašanje v trgovinskem sporu z ZDA. Zakon o zmanjšanju inflacije v ZDA subvencionira nakup električnega avtomobila, vendar le, če so akumulatorji vsaj delno izdelani v ZDA. Predpisani delež se sčasoma povečuje. S tem naj bi spodbudili proizvodnjo v ZDA in vračanje delovnih mest iz tujine.
Vendar so evropski proizvajalci zaradi tega v slabšem položaju. Sporazum, ki naj bi evropskim proizvajalcem električnih avtomobilov zagotovil tudi dostop do ameriškega trga, predvideva visoke delovne standarde pri proizvodnji akumulatorjev. To pomeni, da bi morala EU po drugi strani uvesti delovne predpise za države, iz katerih pridobiva surovine, in bi jih morala biti sposobna tudi nadzorovati. V primeru kršitev ZDA grozijo s sankcijami proti EU. EU to odločno zavrača.
Pikantno pri tem je, da je šele pred kratkim propadel sporazum o prosti trgovini z državami Mercosurja, ker je EU vztrajala pri uvedbi sankcij za zadevno latinskoameriško državo, če bi ta kršila evropske trajnostne cilje. Podobno kot ZDA v odnosu do EU je tudi Bruselj menil, da ima pravico postavljati pogoje.
Trgovinski spor se za EU odvija v zelo neprimernem času. Zaradi sankcij proti Rusiji, napada na Severni tok in s tem povezanega povečanja stroškov energije je EU ogromno izgubila glede konkurenčnosti. Posledice sankcij so v jedro gospodarstva močno prizadele zlasti Nemčijo. Hkrati se stopnjuje trgovinska vojna s Kitajsko.
Bruselj se je doslej pridružil Washingtonu tudi pri uresničevanju njegovih zahtev v EU. Medtem ko si Francija prizadeva za samostojno, od ZDA neodvisno politiko do Kitajske, je predvsem Nemčija pripravljena brezpogojno slediti Washingtonu, tudi v nasprotju z lastnimi gospodarskimi interesi in za ceno prikrajšanja lastnega prebivalstva. EU tako vodi vse bolj prepoznavno gospodarsko vojno na treh frontah: proti Rusiji, Kitajski in tudi proti ZDA.
https://test.rtde.tech/wirtschaft/185026-eu-us-gipfel-handelskrieg-mit-den-usa-flammt-wieder-auf/, 26. oktobra 2023