Ukrajina
Tako Orlov, kot ostali komentatorji in analitiki, navajajo dva vzroka za rusko ofenzivo na Harkov:
- Prisiliti Ukrajince, da prerazporedijo sile iz drugih front proti Harkovu. Če to ni glavni cilj, pa je vsekakor Rusom dobrodošel stranski efekt.
- Potisniti Ukrajinske sile dovolj daleč od meje, da bo Belgorod izven dosega njihove artilerije. Ta razlog je pred nedavnim navedel Putin. Obenem je izjavil, da Harkova zaenkrat Rusi nimajo namena zasesti.
Obstaja pa še ena možnost, na katero je dosedaj malokdo pomislil: Odesa. Martjanov se dostikrat huduje čez tipe, ki niso služili niti dneva v vojski, kljub temu pa modrujejo o vojaških zadevah. No, jaz sem odslužil tisto leto v JLA, vem iz katere strani puške letijo metki in vem da je treba bežat kolikor te noge nesejo, če začnejo nate streljat s topovi. Tu pa se moje vojaško znanje bolj ali manj konča. V nadaljevanju torej o strategiji, taktiki in podobnih zadevah ne bom modroval. Izhajal bom iz zdrave kmečke pameti in dveh enostavnih predpostavk:
- V industrijski vojni, kakršna se odvija v Ukrajini, je prometna infrastruktura bistvenega pomena. To bi moralo biti očitno. Logistika je bila v vojni pomembna že od Sun Cujevih časov, sedaj pa sploh. Za to, da spraviš do fronte vse tiste tone streliva, goriva, hrane, vode, rezervnih delov in ostalega materiala, potrebuješ dobre prometne povezave.
- Rusija mora zasesti Odeso, izbire tu nima. Razlogi so sledeči:
- Notranja politika, še posebej masaker v Domu sindikatov leta 2014. Zahod to zadevo po svojih najboljših močeh pometa pod preprogo, Rusi pa je ne bodo pozabili.
- Natu bi preprečili dostop do Črnega morja.
- In ne nazadnje Transnistrija. Rusija ima tam nekaj tisoč pripadnikov mirovnih enot, ki so praktično odrezani. Kopenski dostop je možen samo preko Ukrajine ali Moldavije, ki je pod vedno večjim Natovim pritiskom. Edino letališče že leta ne obratuje več. Največji problem glede Transnistije je največje evropsko skladišče orožja in municije v Kobasni. Glede na to, da so te stvari uskladiščene še iz sovjetskih časov, je vprašanje v kakšnem stanju so. Kljub temu pa se, glede na kronično pomanjkanje granat, s katerim se soočata NATO in Ukrajina, marsikomu cedijo sline.
V nadaljevanju bom navedel kup povezav na Googlove zemljevide. Upam da mi spoštovano bralstvo tega ne bo zamerilo, ampak v tem, da bi delal posnetke zaslona in jih lepil sem, enostavno ne vidim smisla.
Po zračni liniji je najbližja pot od Kersona do Odese vodi preko Nikolajeva. Ampak če upoštevamo, da je Antonovski most podrt, je treba narediti kar konkreten ovinek. Google sicer predlaga pot preko Nikolajeva, ki pa za vojsko ne pride v poštev. Problem je kilometer in pol dolg Varvarivski most preko reke Južni Bug, ki ga je enostavno prelahko podminirati, da bi bil uporaben za oskrbovanje. Še posebej to velja za njegov premični del. Varvarivski most je poleg železniškega mostu pri Trihatiju edini most preko Južnega Buga. Prvi naslednji cestni in železniški most je okoli 70 kilometrov severno pri Voznensku. Tako Kerson kot Nikolajev sta iz vojaškega stališča slepa ulica. Ruski umik iz Kersona leta 2022 je tako popolnoma razumljiv.
Na tem območju Ukrajine vse reke tečejo v grobem od severa proti jugu in temu se prilagajajo tudi cestne in železniške povezave. Povezav od vzhoda proti zahodu je zelo malo. Morebitni ruski prodor proti Odesi se bo moral temu prilagoditi. Začel se bo v okolici Harkova in/ali Sumiju, nadaljeval preko Dnipra, Čerkasija in/ali mimo Kijeva in naprej proti Odesi, Tiraspolu in seveda Kobasniju.
Mimgrede, če smo že pri povezavah Google Maps, še par pripomb glede morskih desantov. Morski desant na Odeso bi bil mogoče izvedljiv, a pri vseh satelitih, dronih in raketah bi bila cena v človeških življenjih in materialu enostavno prevelika. Še bolj pa to velja za desant na Transnistrijo. Delta reke Dnester je ena sama močvara, preko katere bi se lahko prebili kaki specialci, glavnina vojske pa niti slučajno.
NATO
Glede prihodnosti NATO pakta se bolj ali manj strinjam z Orlovom.
Retorika s strani NATO pakta se je zadnje postaja vedno bolj bojevita. Macron, Baltske države, krona vsega pa je ameriški senator Lindsey Graham, ki je izjavil, da če so ZDA nukleirale Hirošimo in Nagasaki, lahko tudi Izrael nukleira Gazo. Rusija se je na to odzvala z vajami s taktičnim jedrskim orožjem, katerih namen je bil predvsem to, da ohladijo razgrete zahodne glave. Tu gre predvsem za nevtronske bombe, katerih glavni namen je onesposobiti tankovske posadke v krogu cca 2km s pomočjo nevtronskega sevanja. Za razliko od ostalih vrst radioaktivnosti (alfa, beta, gama), tankovski oklep proti nevtronom ne nudi praktično nikakršne zaščite. Posadka dobi prve simptome radiacijske bolezni (slabost, zmedenost, bruhanje) že po nekaj minutah. Taktično jedrsko orožje bi bilo uporabno tudi za uničevanje utrjenih vojaških letališč. Več na to temo:
V kolikor se ne bo zgodilo nekaj popolnoma nepredvidenega, bo NATO Ukrajinsko vojno izgubil. Zahodno orožje se je izkazalo kot neuporabno, skladišča so prazna, težka industrija pa je preseljena na Kitajsko. Propaganda nas straši z nekakšno reciklirano teorijo domin, in sicer da se Putin v Ukrajini ne bo ustavil, ampak šel naprej, napadel Baltske države, Poljsko pa to. No, mogoče bo, ampak samo če ga bo NATO sprovociral do te mere, da mu ne bo preostalo nič drugega.
Obstaja pa še en scenarij, ki ni popolnoma neverjeten. Slovaška in Madžarska sta zadnje čase nekam prorusko usmerjeni. Nedavni atentat na Fica bo to verjetno dokončno zabetoniral. Verjetno računata na poceni ruski plin, ki bo v primeru ruske zmage še naprej tekel po starih sovjetskih plinovodih. Srbija in Črna gora sta proruski že po tradiciji. To pomeni, da lahko Rusija z malo sreče in diplomacije svoje vplivno območje razširi do Jadrana brez da bi sprožila en sam strel. Določeno vlogo pri tem bi lahko igrali tudi Slovenija in Hrvaška. Seveda je eno veliko vprašanje kako se bo na to odzval NATO, v kolikor bo takrat sploh še relevanten. In če ne bo – adijo Trimarium.