@MartinSonneborn (nemški poslanec v Parlamentu EU) na https://twitter.com/MartinSonneborn/status/1695115224259469768
- avgust 2023
VonderLeyen v svojem današnjem prispevku trdi, da Komisija z zakonom o digitalnih storitvah, ki je pravkar začel veljati, v “digitalni svet” prenaša “evropske vrednote”.
V skladu z zakonom o digitalnih storitvah, ki je pravkar začel veljati, to lažno vsebino prijavljamo pristojnim regulativnim in nadzornim organom EU, saj inkriminirana trditev vsebuje namerno zavajajoče “dezinformiranje” bralca, ki v njem močno vzbuja sovraštvo do EU in tako lahko ogrozi asocialni mir v Evropi.
Če pregledamo vseh 54 členov temeljnih pravic Evropske unije, določenih v istoimenski listini, skorajda ne naletimo na člen, ki ga komisija vonderLeyenove ne bi kršila.
Po štiriletni terenski študiji njenega uradovanja se pojavljajo stvari, ki jih je treba ob normalni razlagi Listine EU oceniti kot očitne kršitve temeljnih pravic – zlasti v zvezi s členom 41 “Pravica do dobrega upravljanja” (Lol!) in členom 42 “Pravica do dostopa do dokumentov” – in to “ne glede na obliko nosilcev, uporabljenih za te dokumente”, kar seveda izrecno vključuje intimni kratki sporočilni promet s farmacevtskimi šefi prek SMS. [VdL se izgovarja, da je SMS-e, s katerimi je naročala kovidne farmacevtske produkte pri Pfizerju, izbrisala]
Z uvedbo DSA, za katero si prizadeva komisija vonderLeyenove, so poleg številnih drugih temeljnih pravic zdaj ogrožene zlasti naslednje temeljne pravice:
Člen 11(1): Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja in izražanja ter svobodo sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.
Člen 11(2): Spoštuje se svoboda medijev in njihova pluralnost.
Člen 10(1): Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere.
Člen 6: Vsakdo ima pravico do osebne svobode in varnosti.
Člen 7: Vsakdo ima pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij.
Člen 8(1): Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
Poudarjamo, da se z DSA te pridobljene “evropske vrednote” ne preselijo na internet, temveč se iz njega odselijo, saj jih – od pravice do svobode misli in vesti do pravice do svobode izražanja ter svobode in pluralnosti medijev – v množičnem inkriminiranju uresničevanja svoboščin, ki jih varujejo temeljne pravice prav tako ni, kot jih ni v množičnem nadzorovanju brez razloga, temveč se jih, nasprotno, tu celo uničuje z gnusno namernostjo.
Zato gospe vdLeyen prepovedujemo, da bi sploh omenjala “evropske vrednote”, ki jih je sama na svojem položaju izkrivljala do nerazpoznavnosti, četudi le kot propagandno frazo brez vsebine. Še bolj pa jih ne smemo povezovati z uredbo EU, ki je bila sprejeta ob očitnem kršenju temeljnih pravic in ki očitno niti najmanj ne ustreza “evropskim vrednotam”.
Nasprotno, evropskim vrednotam bi ustrezalo, če bi gospa vonderLeyen končno odgovarjala za kršitev 41. in 42. člena (glej zgoraj), pa tudi za to, da so njena uradna dejanja (tako zgledno v DSA kot tudi na splošno) izpolnjevala dejstva iz 54. člena Listine EU “Prepoved zlorabe pravic”, ki pravi: “Nobena določba te listine se ne sme razlagati tako, da daje pravico do kakršne koli dejavnosti ali dejanja, katerega cilj je ukinitev pravic in svoboščin, priznanih v tej listini, ali njihova omejitev v večjem obsegu, kot je določeno v tej listini.”
Izbris zgoraj omenjene trditve vonderLeyenove je najmanj, kar lahko pričakujemo za zaščito državljanov EU pred upravičenim sovraštvom do institucij EU, ki ga sprožajo zavajajoči ponaredki o “evropskih vrednotah” in je zato upravičeno v smislu DSA.
Prevod L.P.