Bi nam lahko že enkrat nehali težit z NLP-ji?

Počitnice… Ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži, tablica na katero ni mogoče napisati prektično nič, internetna povezava pa komaj dovolj dobra za spremljanje novic iz rubrike “kisle kumarice”. Pa tudi v taki situaciji človek kdaj pa kdaj naleti na kaj takega, kar enostavno mora komentirat.

HAARP

Konec prejšnjega meseca so glavni novičarski portali, kot na komando, začeli pisat o vplivu tam nekih anten na Aljaski, chemtrailsov, 5G tehnologije ipd na vreme. Par primerov:

• siol.net: Kataklizma nad Slovenijo, Zloglasne antene na Hrvaškem, verziji iz leta 2019 in 2023.
• 24ur.com: klik, klik.

Skupna tema zgoraj naštetih primerov: “Pa kako je to mogoče, da nekateri verjamejo teorijam zarote namesto da bi verjeli politiki in njenim strokovnjakom?” Ha! Res od sile čudno. Mogoče bi lahko bil vzrok to, da tudi tisti, ki po nekem čudežu še vedno zaupajo politiki in množičnim medijem, lahko naletijo na kaj takega:

• odkrito.si: HAARP – tajna naprava za nadzor vremena?
• www.moskisvet.com: HAARP je eno od najbolj skrivnostnih orožij ZDA, HAARP je skrivni projekt, s katerim naj bi na novo “zgradili” svet – na truplih revežev.

Svetla izjema je državna televizija, ki se je poročanja o tem dosedaj vzdržala.

Nekaj podobnega se je dogajalo v 1990tih. Množični mediji so NLP, HAARP ipd takrat vsiljevali še bolj agresivno kot zdaj. Primer iz leta 1995:

Dramatična muzika v ozadju, v ospredju pa strokovnjaki smrtno resno opozarjajo, da zaradi HAARP-a planet lahko izgubi magnetno polje in se razčesne na dvoje.

Leteči krožniki v 90. letih prejšnjega stoletja

V 1990-tih so Ameriško publiko tamkajšnji mediji na veliko bombardirali z zgodbami o tem, kako leteči krožniki ugrabljajo ljudi (med drugim). Dokumentarec iz tistih časov:

Kot ponavadi, dramatična muzika v ozadju in smrtno resni strokovnjaki v ospredju.

Nezemljani so se v takrat iz komičnih malih zelenih možicljev z antencami na glavi . . .

. . . nekako, po nekem čudnem naključju, prelevili v buljooke sive možakarje grozljivega videza. Mrtvaški glavi podoben nos in s popolnoma črne oči, ko kaki kuščarji, krokarji in podobna favna:

Teorije o Area 51 so seveda prav tako dobile medijsko pokritje, vključno z lažnim črnobelim posnetkom avtopsije nezemljana. Originalnega posnetka nisem uspel najti, ker mi Google/YouTube vztrajno servirata nekakšen dokumentarec o tem, kako so ga sproducirali.

Če hočemo pravilno razumeti kontekst NLP-jevske propagandne kampanje v 1990tih, se moramo zavedati, da so bili časi takrat bistveno drugačni. Video kamere, s katerimi je bilo mogoče posneti vragolije svojih otrok, so bile velike in težke, komaj si jih stlačil v nahrbtnik. Snemale so na video kasete, stale pa so tam nekje od 3000 do 5000 današnjih Evrov. Ni si jih mogel privoščiti prav vsak, tako kot danes telefončke. Posnetke je bilo nemogoče editirati, osebni računalniki so bili daleč prešibki za kaj takega. Ponarejanje prej omenjenega posnetka avtopsije nezemljana ni bilo nekaj, kar bi nekdo naredil kar tako, malo za hec. Internet je bil takrat še v povojih, socialna omrežja niso obstajala niti kot ideja. Edini način, da je človek prišel do svojih 15 minut slave je bilo to, da se je pojavil na televiziji. Največji tepci so bili za to pripravljeni tudi ubijati. Nič čudnega torej ni, da je kup ljudi trdilo, da so jih ugrabili marsovci, samo da bi prišli na televizijo. Vprašanje pa je, zakaj so televizijske mreže temu namenile dragoceni čas v etru. So to počele samo zaradi gledanosti, ali je bilo v ozadju kaj drugega?

Leteči krožniki danes

V kolikor vsaj mimogrede spremljate množične medije, ste gotovo opazili novico o zaslišanju nekih pilotov v Predstavniškem domu ameriškega kongresa. Tudi državna televizija se tokrat ni mogla izogniti poročanju o tem.

Kampanja na temo “Leteče krožnike moramo začeti obravnavati resno” traja že nekaj časa. V kolikor nisem česa spregledal, se je začela leta 2020, ko je Pentagon objavil neke nejasne, črno bele posnetke… nečesa. Istega leta je NLP strokovnjak James Fox sproduciral dokumentarec z naslovom “Fenomen”:

https://www.youtube.com/watch?v=a0Kr1TwKhQk

Dramatična muzika v ozadju, smrtno resna pričevanja… običajni štosi. Zanimivo, da je film na YouTube prosto dostopen v celoti, in to brez reklam. Po mojem skromnem mnenju je stvar kot celota nevredna ogleda, vsebuje pa precej starega propagandnega gradiva, ki je sicer prosto dostopno, ga je pa vedno teže ali celo nemogoče izbrskati.  Kot da ga Google in ostali iskalni stroji nočejo najti.

Zaključek

Kaj vraga se torej glavni/korporacijski/kontrolirani/karkoliže množični mediji grejo? Zakaj najprej ljudi prepričujejo v traparije, potem pa se svetohlinsko zgražajo nad tem, da jim taisti ljudje verjamejo?

Najlaže bomo prišli do kolikor toliko zanesljivih odgovorov, če se poskusimo kaj naučiti iz zgodovine, konkretno iz 1990-tih. Kakšni so bili rezultati NLP/HAARP/Area 51/chemtrails/tin-foil hat/ipd propagandne kampanje?

• Odvračanje pozornosti
  Običajna stvar. Če predpostavimo, da glavni mediji ne počnejo drugega kot to, da odvračajo pozornost od stvari, ki so pomembne za javnost, bomo imeli 99,99% časa prav. Glavni mediji skoraj ne počnejo drugega. Poročajo samo o tem, kar je v interesu njihovih lastnikov da javnost ve, nikoli pa o tem, kar bi javnost morala vedeti.
• Nova žaljivka: “Teoretik zarote s kapico iz alufolije na glavi”
  Poglejmo za začetek kaj Wikipedija pravi o kapicah iz Alufolije. Prvič jih je omenil Julian Huxley leta 1927 v neki odštekani znanstveno fantastični zgodbi. Wikipedia pravi, da so kapice iz alu folije sčasoma postale povezane s paranoičnimi teorijami zarote. Hmmm… a kar same od sebe da so postale povezane? Nekako se mi zdi, da jim je nekdo pomagal. Če si okoli leta 2000 in kasneje na internetu izrazil dvom v uradne povestice (narative) o terorističnih napadih, hudobnem ogljiku, da o korupciji, humanitarnih bombardiranjih in raznoraznih virusih niti ne govorimo, se je takoj našel kdo, ki te je ozmerjal s teoretikom zarote in/ali spuščal hudomušne pripombe o aluminiju in Dosjejih X. Vsaka razumna debata o tovrstnih temah je bila tako zadušena že v kali.
• Zastrupitev vodnjaka
  Vezjak v svojem blogu pravi, da je zastrupitev vodnjaka neke vrste ad hominem napad, osebna diskreditacija. Namen medijskega vsiljevanja raznoraznih norih teorij v 1990-tih je bila priprava terena za tovrstno diskreditacijo. Marsikdo je temu nasedel in omenjene teorije širil naprej. Končni rezultat je bil podoben kot v prejšnji postavki: “Ne verjameš politiki/medijem/stroki/znanosti? Torej verjameš v leteče krožnike/ravno zemljo/chemtrailse/in kar je še tega.” Racionalna debata o politično kočljivih temah je bila na ta način izenačena z raznoraznimi umetno razširjenimi norimi teorijami.
• Ustvarjanje vtisa kot da so lažnivi, skorumpirani politiki enako neverjetni kot leteči krožniki
  Tole se navezuje na prejšnji postavki, le da je malo bolj subtilno. Zadevo najbolje ilustrira tale Siolova cvetka: “Natanko deset let po Snowdnu še bolj eksplozivni novi snowden?” To ni samo mešanje jabolk in hrušk, ampak mešanje rib in biciklov. Snowden je razkril tiranske nakane ameriške vlade.  Grusch je pogrel postano štorijo o tem, kako Ameriška vojska skriva marsovska trupla in leteče krožnike v Area 51.

Kot vidimo, so rezultati za nas, navadne Zemljane vse prej kot ugodni. Lahko samo upamo, da repriza kampanje iz 1990-tih tokrat ne bo uspela.

In še vprašanje

Kako to, da se je zahodna propaganda kar naenkrat odločila, da bo začela leteče krožnike jemati resno? Možnih odgovorov je enostavno preveč.

• Je Pentagonu zmanjkalo lahko premagljivih sovražnikov, s katerimi bi opravičil obrambni proračun in je zato iz naftalina potegnil leteče krožnike?
• Je to nesposobnost? Je propagandistom zmanjkalo domišljije? Ne vedo, s čim bi lahko še držali množično histerijo pri življenju?
• Mogoče David Grusch enostavno ščiti svoje delovno mesto v delovni skupini za raziskave letečih krožnikov?

Kakorkoli. Ko vam bo naslednjič v debati nekdo figurativno posadil kapico iz alufolije na glavo, ga prijazno vprašajte kdo je tu nor teoretik zarote: Tisti ki verjame v leteče krožnike, ali tisti ki ne.