Študija: Kako konceptualni penis prispeva k podnebnim spremembam

Študija: Kako konceptualni penis prispeva k podnebnim spremembam

Dr. Peter F. Mayer

https://tkp.at/2023/05/29/studie-so-traegt-der-konzeptuelle-penis-zum-klimawandel-bei/, 29.maja 2023

 

Medicinske študije, objave o reševanju podnebja ali o škodljivosti hrane občasno niso pretirano znanstvene. Občasno so tudi popolne neumnosti. Pred kratkim sem pod naslovom “Laži, preklete laži in medicinska znanost” raziskal nekatere probleme Znanosti.

Najbolj znana je objava najbolj citiranega medicinskega znanstvenika, stanfordskega profesorja Johna P. A. Ioannidisa iz avgusta 2005 z naslovom “Why Most Published Research Findings Are False” (Zakaj je večina objavljenih raziskovalnih ugotovitev napačnih). V zadnjih treh letih so tovrstne problematične študije prav eksplodirale.

Pri tem niti ne gre za čisto nesposobnost, temveč predvsem za pridobivanje sredstev za raziskave. Ljudje opravljajo raziskave, ki jih financirajo zunanji financerji, zlasti farmacevtska podjetja pa si želijo pospeševanja prodaje. In večina medijev objavi brez nadzora vse, kjer je komercializacija vsaj približno mogoča, ali pa je konkurenca, kot so vitamini, na slabšem.

Filozof Peter Boghossian in matematik James Lindsay sta se odločila dokazati popolno podrejenost tovrstnega znanstvenega početja kapitalskim interesom. Pod psevdonimoma Jamie Lindsay in Peter Boyle jima je uspelo skozi ocenjevanje spraviti “študijo” z naslovom

Conceptual penis as a social construct” –

v prevodu “Konceptualni penis kot družbeni konstrukt”,

in jo objaviti v številnih znanstvenih medijih, kot je npr. Researchgate. Zdaj je označena kot “umaknjena”, vendar le zato, ker sta jo umaknila avtorja sama.

V njenem povzetku je zapisano:

“Možno je, da obstajajo anatomski penisi, ker pa imajo anatomske penise tudi predoperativne transseksualne ženske, je penis v odnosu do moškosti nekoherenten konstrukt. Trdimo, da gre konceptualni penis razumeti ne kot anatomski organ, temveč kot družbeni konstrukt, ki je izomorfen performativni toksični moškosti. S podrobno poststrukturalistično diskurzivno kritiko in primerom podnebnih sprememb bomo v prispevku izpodbijali prevladujočo in škodljivo družbeno metaforo, da je penis najbolje razumeti kot moški spolni organ, in mu pripisali ustreznejšo vlogo nekakšnega moškega performansa.”

Okej, izraza “podnebne spremembe” in “transspolne ženske” sta zdaj torej že dovolj, da vas objavijo v znanstvenih revijah. Vsaj zelena in woke senzibilnost sta s tem zajeti in zadovoljeni.

V nasprotju s tem pa Researchgate ni le “umaknil”, ampak je preprosto izbrisal študijo, pri kateri je sodeloval Nobelov nagrajenec Luc Montagnier. Vsebina študije je bila raziskava Creutzfeldt-Jakobove bolezni, ki jo je sprožilo cepljenje z mRNA. Mimogrede, zaradi objave te študije sem na Twitterju dobil 11-mesečno prepoved.

Revija Cogent Social Sciences je s svojega spletnega mesta celoten članek odstranila, vendar ga je arhiviral Berlin Journal : https://www.berlinjournal.biz/wp-content/uploads/2017/05/Peter-Boghossian-James-Lindsay-Penisse-tragen-zum-Klimawandel-bei.pdf .

Kako je avtorjema študije uspelo, da sta lažno študijo uvrstila v revijo, pojasnjujeta takole (https://www.skeptic.com/reading_room/conceptual-penis-social-contruct-sokal-style-hoax-on-gender-studies/):

Nisva poskušala napisati koherentne študije. Namesto tega sva jo napolnila z žargonom (kot sta “diskurzivni” in “izomorfizem”), z nesmisli (kot je trditev, da so hipermaskulini moški tako znotraj kot zunaj diskurza), efektnimi frazami (kot je “pred-postpatriarhalna družba”), obscenimi referencami na pogovorne izraze za penis, z žalitvami moških (moške, ki se odločijo, da ne bodo imeli otrok, sva na primer označila za “nesposobne, da bi si podredili partnerko”) in z namigovanjem na posilstvo (rekla sva, da je “manspreading”, očitek moškim zaradi sedenja z razširjenimi nogami, “nekaj zelo podobnega posilstvu praznega prostora okoli njih samih”).

Ko sva študijo končala, sva jo skrbno prebrala, da bi se prepričala, da v njej ni nič smiselnega. In ker nihče od naju ni mogel ugotoviti, za kaj naj bi v študiji šlo, sva jo štela za uspešno.

Vse prepogosto pa so takšne študije mišljene resno in plačane od industrije ali fundacij oligarhov.

 

Prevod Lado Planko

Ta vnos je bil objavljen v Znanstvena goljufija. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja