Poškodbe od cepljenja dokazane
Ralf Wurzbacher
Hudih neželenih učinkov, celo smrti po cepljenju proti kovidu-19 zdaj ni več mogoče zanikati. Vendar politiki, organi in vodilni mediji še naprej molčijo o številu primerov in morebitnih povezavah cepiva s povečano umrljivostjo in upadanjem rodnosti. Tisti, ki želijo zahtevati odškodnino za svoje trpljenje ali izgubo sorodnika, pa so običajno v zadregi. Vendar bi se lahko razmere kmalu izboljšale. Specialistka na področju diabetologije Elke Austenat v intervjuju za NachDenkSeiten osvetljuje nove postopke za dokazovanje poškodb zaradi cepiva – pri živih in umrlih. Prizadete spodbuja, naj si shranijo kri, s katero bo mogoče v bližnji prihodnosti dokazati, da so bili žrtve cepiva.
Gospa Austenat, za nesporno dejstvo velja, da lahko zdravljenje s koronskimi takoimenovanimi cepivi, ki temeljijo na tehnologiji mRNA in vektorjev, spremljajo različni neželeni učinki in včasih resne telesne poškodbe, celo smrt. Nemško združenje zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) na primer ocenjuje, da je zaradi cepljenja leta 2021 zdravnika obiskalo 2,5 milijona ljudi. O kakšnem velikostnem redu govorimo?
Vemo, da je bilo cepljenih več milijard ljudi po vsem svetu in približno 65 milijonov ljudi v Nemčiji. Če predpostavimo, da je približno sedem odstotkov do zdaj proizvedenih serij cepiva povezanih s hudimi zapleti, potem bi lahko podatek KBV občutno podcenil dejansko stanje.
Zakaj serije in zakaj sedem odstotkov?
Podatki VAERS pri CDC – uradnem sistemu poročanja o domnevnih neželenih učinkih cepiv v ZDA – in primerjava z objavljenimi številkami serij kažejo, da je približno 90 odstotkov sporočil posledica 7,5 odstotka serij z dokumentiranimi številkami. Jasno je, da je del serij veliko bolj strupen od preostalih; temu pravim ameriška ruleta. To se ujema tudi z opažanji pri nas, na primer v domovih za ostarele. V nekaterih primerih je po cepljenju nenadoma umrlo veliko stanovalcev, v drugih pa se ni zgodilo nič podobnega.
Ste sami analizirali podatke VAERS?
Ugotovitve je podal fizik, profesor doktor Werner Bergholz, ki je član Strokovnega odbora za korono pri nemški vladi. V svojem poklicu se je intenzivno ukvarjal z upravljanjem kakovosti in analizami tveganja, zato dobro ve, kako zbirati in ocenjevati podatke. Zelo zgodaj je opozoril na nevarnosti cepljenja in pozval k ustavitvi kampanje cepljenja zaradi njegovih omejenih koristi. Močno korelacijo vidi tudi med stopnjo cepljenja ter presežno umrljivostjo in upadom rodnosti v Nemčiji, ki ju ugotavljajo že več mesecev. Vendar vlada in mediji še danes ne upoštevajo ali celo zanikajo takšne navedbe, ki jih je za povrh posredoval visoko usposobljen vir.
Pravzaprav je treba domnevati, da ima vsak odmerek cepiva enako vsebino. Zakaj to očitno ni tako?
Medtem je bilo opravljenih več študij, ki dokazujejo, da obstajajo razlike med serijami. Ali je to posledica kontaminacije zaradi napak v proizvodnem procesu ali pa gre za namerno fušanje, lahko špekuliramo, vendar to ni tema, vprašanje je, kaj iz tega sledi. Če povzamemo ugotovitve profesorja Bergholza in jih uporabimo za Nemčijo, je mogoče, da bi skoraj 190 milijonom do zdaj uporabljenih odmerkov cepiva lahko sledili hujši neželeni učinki pri približno 14 milijonih injekcij. Toda tudi to je špekulacija, saj proizvajalci ne pokažejo kart. Po podatkih ameriškega podjetja Pfizer, ki distribuira cepivo BioNTech Comirnaty, je v eni seriji 7,5 milijona doz. Vendar ne nosijo vse iste številke serije. Bergholz pravi, da ima isto številko serije do 1,4 milijona odmerkov cepiva. Lahko pa je manj ali več. Ničesar od tega ne razkrijejo.
Kateri so po vašem vedenju najresnejši neželeni učinki na zdravje po cepljenju s pripravki proti kovidu?
Uvodoma moram reči, da o škodi, ki jo povzročajo cepiva, zdaj razpravljajo tudi vodilni mediji. Celo minister za zdravje Karl Lauterbach, ki je cepljenje dolgo opisoval kot cepljenje brez stranskih učinkov, govori o tako imenovanem sindromu po cepljenju. Vendar je tudi to le dimna zavesa, s katero želijo odgovorni zmanjšati obseg škode. Kaj smo opazili od začetka kampanje cepljenja? Ljudje, ki so bili pred tem zdravi ali niso imeli resnih bolezni, so po injiciranju resno zboleli, na primer za vnetjem srčne mišice in osrčnika, zlasti mlajši, ter za trombozo v vseh delih telesa. Zdravniki poročajo o povečanem številu karcinomov, za katere so celo ustvarili besedo turbo rak, pa o vseh mogočih avtoimunskih boleznih in številnih drugih obolenjih. Vedno več je tudi poročil o ljudeh, ki so bili še pred kratkim povsem zdravi in so nenadoma umrli. Tega ni mogoče odpraviti kar tako, z zamahom roke.
Inštitut Paula Ehrlicha (PEI), ki je v Nemčiji odgovoren za spremljanje zdravil, še naprej trdi, da je cepljenje povezano z resnimi neželenimi učinki le v izjemnih primerih, da pa se v celoti gledano dobro prenaša in je varno.
Tu gre za prikrivanje in laganje čez vsako mero. Primer z mojega področja, diabetologije: veliko ljudi po cepljenju nenadoma zboli za sladkorno boleznijo tipa 1, pri kateri telo ne proizvaja več inzulina. Opažamo lahko hude presnovne motnje z motnjami zavesti ali celo nezavestjo, ki jih imenujemo diabetična koma. Kaj pravi PEI? Tega ne šteje, ker naj bi bilo število primerov baje v pričakovanem obsegu. Enak trik se uporablja za encefalitis pri mladostnikih: ni enotne klinične slike, zato ga ne štejemo. V primeru smrti takoj po cepljenju pa poročajo, da naj bi bila prizadeta oseba nagnjena k hudim alergijam. PEI sumljivih poročil ne ocenjuje v pravem kontekstu in to počne precej sistematično.
Zato je prizadetim osebam zelo težko ali nemogoče dokazati škodo, ki jo je povzročilo cepivo. Avtopsije se praktično ne opravljajo in vsakogar, kot na primer patologa Arneja Burkhardta, ki si že nekaj časa prizadeva razkriti škodo, povzročeno s cepivi, difamirajo kot teoretika zarote. Kaj je torej mogoče storiti?
Znanost je zdaj že korak dalje. Znano je, da so koronska cepiva zasnovana tako, da celici praktično naročijo, naj ustvari “spike proteine”, tj. beljakovine bodic, na katere naj bi se telo odzvalo s potrebnimi obrambnimi ukrepi. Telo ne pride v stik s celotnim virusom SARS-Cov2, temveč le z bodicami, ki so tu pravzaprav samo zato, da se lahko patogen prilepi na celice. Če pa zbolimo po naravni poti, so v telesu zaznavne vse sestavine virusa, tj. bodice in nukleokapsidna beljakovina v jedru, tj. genska koda. In zdaj smo pri odločilnem: če v poškodovanem tkivu najdemo samo beljakovine bodic, je to dokaz, da je poškodbe povzročilo cepivo. Do tega odkritja je prišlo po zaslugi dresdenskega patologa Michaela Mörza.
Za boljše razumevanje: Mörz se je po naročilu svojcev zavzel za 76-letnega moškega, ki je umrl po cepljenju, o čemer je nedavno poročala televizija Mitteldeutscher Rundfunk v prispevku “Poškodbe možganov po cepljenju – kako se preživeli borijo za pojasnila”. Mörz je pri umrlih odkril številne vnetne bolezni, vključno z možgani, srcem in krvnimi žilami, ter to pripisal prisotnosti proteinov bodic. Za vas je to nekakšna znanstvena prelomnica?
Res je. Mörz je svoje ugotovitve objavil v študiji, ki je oktobra [2022] izšla v ugledni reviji Journal Vaccine. Rezultati potrjujejo “vzročno vlogo kovidnih cepiv, ki temeljijo na genih, ta diagnostični pristop pa je pomemben tudi za morebitne poškodbe drugih organov, ki jih povzročajo cepiva”. Omeniti je treba še, da je Inštitut Roberta Kocha v svoji študiji tudi sam prišel do teh ugotovitev.
Kako to?
RKI je želel ugotoviti, koliko ljudi v populaciji je že bilo v stiku z virusom korone, zato je v študiji SeBluCo pregledal več kot 135.000 odvzetih vzorcev krvodajalcev in ugotovil obstoj protiteles. V njej je navedeno, da je treba “protitelesa proti nukleokapsidu obravnavati kot znak naravne okužbe” in da je “približno polovica protiteles, odkritih maja 2022 (…), posledica samo cepljenja”. Zasluga g. Mörza je neposredno odkritje beljakovine bodic v poškodovanem tkivu brez prisotnosti nukleokapsida – s čimer je krivec nedvomno ugotovljen: cepljenje z mRNA.
Na kratko povedano: če je v obolelem tkivu mogoče dokazati le bodice in ničesar drugega od virusa SARS-Cov-2, gre za poškodbo od cepiva. Ali to velja tudi za še žive?
Seveda. Profesor Arne Burkhardt je takšne primere že obravnaval. Če bi torej želeli opraviti biopsijo pri sebi, lahko vzorce date v pregled njemu.
Sami trenutno spodbujate še daljnosežnejši korak: kriokonzervacijo krvi. Za kaj gre?
Ohranjanje matičnih celic kot preventivni ukrep je danes že običajen postopek. Konzerviranje z dušikom se lahko izvede za zagotovitev dokazov o poškodbah od cepiva. Podlaga za to so novi znanstveni dokazi iz temeljnih raziskav. V skladu s tem je mogoče v krvi ugotoviti, ali je do telesne poškodbe prišlo zaradi naravne okužbe, izključno zaradi cepljenja s kovidnim cepivom ali pa zaradi kombinacije obeh. Načelo je enako kot pri določanju poškodb organov: na nekaterih krvnih celicah je mogoče zaznati beljakovine bodic in če so prisotne samo te, nukleokapsidi pa ne, je poškodba od cepiva.
Kdaj bi postopek lahko rutinsko opravljali v laboratoriju?
Kot mi je povedala profesorica Brigitte König, vodja laboratorija za molekularno detekcijo v Magdeburgu, so raziskave za ta cilj pospešili. Morda bo do tega prišlo že čez nekaj mesecev.
In v laboratoriju gospe König bi do takrat zamrznili kri potencialnih žrtev cepljenja?
Gospa König je nekakšen sprožilec. Navsezadnje upam, da bo veliko ljudi šlo po tej poti in reklo: “Postal bom ‘tiha priča’, tako da si bom dal zamrzniti in pregledati kri takoj, ko bo to mogoče. Kriokonzervacijo lahko opravljajo tudi drugi laboratoriji in če se bo razširil glas o tej storitvi in bodo ljudje povpraševali po njej, jo bodo številni laboratoriji zagotovo ponudili. V civilnem gibanju “Evidenca razuma” smo v letaku zbrali potrebne postopke in ukrepe, ki jih mora storiti vsak posameznik.
Vodi vas ideja, da bo nekega dne škoda zaradi cepiva dokazljiva in da bodo prizadeti lahko na tej podlagi zahtevali odškodnino?
To je ena od možnosti, pri čemer ne mislim samo na nemško državo. Kot je znano, so se proizvajalci s pogodbo znebili odgovornosti. Če pa zakon ali odgovornost temeljita na napačnih predpostavkah, se izhodiščni položaj spremeni. Hudo zgrešeno bi bilo predpostavljati, da je to pandemijo mogoče premagati le s cepljenjem celotnega človeštva. Cepljenje dejansko ne preprečuje prenosa virusa in proizvajalci so to vedeli, kar se je izkazalo nedavno, vendar tega niso sporočili, pa tudi odgovorni organi ne. Poleg tega že vsaj dve leti obstajajo jasni znaki, da injekcija mRNA, razglašena za cepivo, ne preprečuje ponovne okužbe – novo izmišljeno ime je okužbeni preboj -, povzroča pa bolezni in lahko ljudi celo ubije. Torej imamo opravka s sistemom prikrivanja, zavajanja in celo namerne goljufije.
Pri tem so sodelovali številni, tudi nemška vlada …
Zelo res. Pravniki bodo morali pojasniti, ali ne bi bilo možno tudi političnih odločevalcev in dobičkarjev poklicati na odgovornost ter jih postaviti pred sodišče. V tem primeru za škodo ne bi odgovarjala nemška država – sicer bi morali ponovno krvaveti davkoplačevalci -, temveč industrija cepiv in politični akterji, kot so Angela Merkel, Olaf Scholz, Jens Spahn ali Karl Lauterbach [oba ministra za zdravstvo, op.prev.], če omenimo samo najpomembnejše promotorje izsiljevanja s cepivom.
Ali ne mislite, da bo politika storila vse, da bi onemogočila tak potek dogodkov?
Seveda, a to me spodbuja. Že zdaj sem znana kot nekdo, ki “razmišlja zunaj okvirov”. Verjetno največji tak mislec je bil Albert Einstein. Ampak veste kaj: z njim v družbi sem rada.
***
Dr. Elke Austenat je specialistka interne medicine in je do leta 1980 delala na področju diabetologije kot oddelčna zdravnica, višja zdravnica in namestnica glavnega zdravnika. Po političnem zaporu v NDR do leta 1982 je bila med letoma 1984 in 2007 direktorica in lastnica Inštituta za diabetes Austenat v Zahodnem Berlinu. Od leta 2007 dela kot mednarodna svetovalka na področju sladkorne bolezni in kot publicistka. Prejela je nagrado Humboldtove univerze v Berlinu ‘Johann Gottlieb Fichte’, predavala je za fundacijo Kaiser Friedrich v Berlinu, Združenje nemških internistov, Berlinski državni inštitut za medicino dela in Nemško društvo za diabetes. Poleg tega je zasnovala in vodila več sto različnih medicinskih študij. Je ustanoviteljica in vodja državljanske pobude “Evidenz der Vernunft” (EdV, Evidenca razuma).
Vir: https://www.nachdenkseiten.de/?p=91462#more-91462, 12. 12. 2022.
Povezave v prevodu niso ažurirane. Prevedel Lado Planko.