Zaostrovanje evropske retorike napram Rusiji

Konec prejšnjega meseca je Macron spustil par močnih, potem pa so se stvari začele dogajati hitreje kot sem jih lahko prebavil. V pričujočem prispevku bom skušal stvari vsaj malo urediti in jih povezati med sabo.

Najprej ena malenkost kronologije

26. aprila je Macron na nekem sestanku izjavil, da Rusija ne sme zmagati in da ne izključuje napotitve Francoskih sil v Ukrajino (članek na rtvslo.si). Večina opazovalcev je bila mnenja, da se mu je zmešalo, da se ga loteva panika in je začela z gostilniškimi psihoanalizami njegovega karakterja.

1.marca je Rusija objavila pogovor visokih častnikov Nemških zračnih sil, ki so razpravljali o tem, kako z raketami Taurus porušiti Krimski most in to tako, da bi Nemčija svojo vpletenost lahko zanikala. Ruska objava posnetka je takim idejam, vsaj zaenkrat, naredila konec. Nemški častniki so namesto predpisanega vojaškega omrežja uporabljali komercialno platformo Webex. En od sogovornikov se je nahajal v Singapurju in se povezal preko hotelskega WiFija. To pomeni, da pogovoru zagotovo niso prisluškovali samo Rusi. Na začetku so se pogovarjali o tem, kako naj si izmenjajo določene službene podatke preko platforme WhatsApp. Varnostna kultura v Bundeswehru očitno ni ravno najbolj na višini (podrobna analiza pogovora).

Macron je tam enkrat po 11. ali 12. marcu ob različnih prilikah retoriko še zaostril. Pri tem so se mu pridružili še voditelji Češke, Poljske in seveda Baltskih držav. Med drugim je Macron izjavil, da je Ukrajinska vojna eksistenčnega pomena za Evropo in da napram Rusiji ne sme biti nobenih “rdečih črt” in omejitev. Obenem je Francoski portal Marianne objavil zaupne analize Francoske vojske ki opisujejo, kaj se dejansko dogaja v Ukrajini (povzetek na 24ur, Angleški prevod, original, arhiviran original). Na tej točki nisem več vedel, kaj naj si mislim. Zaupni dokumenti se ne pojavljajo v javnosti kar tako, ker bi jih nekdo pozabil na avtobusu, ampak vedno uhajajo z razlogom. V tem primeru sta možni samo dve nasprotujoči si razlagi: Ali hoče Francoska vojska politiko pripraviti do tega, da ublaži svojo bojevito retoriko, ali pa gre za tkzv “kontrolirano uhajanje”, katerega namen je vplivati na javnost. Konkretno: “Dragi davkoplačevalci, situacija je kritična, nehajte se torej pritoževat in pljunite še več denarja za vojsko.”

V taki zmedeni situaciji se je brez veze spuščati v to, kaj politiki govorijo, še manj pa v to, kaj naj bi se dogajalo v njihovih glavah. Treba je pogledati, kaj dejansko počnejo. Po besedah vodje Zunanje obveščevalne službe Ruske federacije (SVR) Sergeja Narjaškina Francija že pripravlja 2000 vojakov, ki bi jih poslala v Ukrajino. Sestavljen je iz pripadnikov Tujske legije in redne vojske. Narjaškin za svoje trditve ni navedel nobenih dokazov, je pa dejstvo, da je Francija že pred časom poslala cca 1000 pripadnikov specialnih enot v Romunijo na mejo z Ukrajino. Po tem sodeč Francija misli resno.

Pa še nekaj. ZDA so zelo previdne glede tega, da ja ne bi kaka raketa slučajno zadela Ruskega ozemlja. Enako velja tudi za Nemčijo in njene Tauruse, zaenkrat vsaj. Medtem pa Ukrajinci na veliko streljajo na Ruske civilne cilje okoli Belgoroda s pomočjo Čeških večcevnih raketometov “Vampir“. O mrtvih in ranjenih Ruskih civilistih pa naši mediji poročajo samo če jih pobijejo Srbske rakete.

Kaj lahko Francija in ostali vojaško dosežejo v Ukrajini?

V to, čigavi vojaki so bolj korajžni, čigavo orožje je boljše in podobne zadeve, se ne bi spuščal, ker se premalo spoznam na to, predvsem pa zato, ker nima smisla. Ko človek premišljuje o takih stvareh, mora najprej pogledati na zemljevid in se vprašati: “Kako se lahko vojska prebije nekam?” in “Kako jo oskrbovati, potem ko je enkrat tam?” Če vojska nima potrebnih količin streliva, hrane, goriva, rezervnih delov in ostalega materiala, se lahko kvečjemu preda, ali pa umre herojske smrti. To pa pomeni, da jo je nespametno poslati nekam kjer ni ustrezne prometne infrastrukture (posebne enote so štorija zase).

Odesa?

Precej govora je bilo zadnje čase o tem, da bi se Francoska vojska (plus koalicija voljnih) prebila do Odese in jo zaščitila. Ampak, od Romunske meje do Odese obstajata samo dve prometni povezavi:

• Cestno – železniška preko Zatoke. Ne pride v poštev, ker tale most Rusi stalno bombardirajo.
• Cesta M15, ki gre ob robu nekakšnega močvirskega narodnega parka in dokaj zbombardljivega mostu.

Torej: Ni šans. Mimogrede, isto velja tudi v obratni smeri, od Kersona do Odese. To je tudi razlog, da so se Rusi s tako lahkoto odpovedali Kersonu. Za vojsko je to čista slepa ulica. Rusi lahko do Odese pridejo samo iz kopenske smeri, od severa proti jugu.

Če že, Transnistrija

Transnistrija je, če uporabimo zgoraj opisano zemljepisno logiko, Ruska ahilova peta. Rusija ima tam mirovne sile, vse prometne povezave, preko katerih bi jih bilo mogoče oskrbovati ali zamenjati, pa gredo preko Ukrajine in Moldavije. Ruska vojska se preko prej omenjene močvare ne more prebiti, še manj pa preko nje oskrbovati. Letališče v Tiraspolu je zaprto že leta. Edina šansa so torej helikopterji, ki pa brez zračne prevlade ne pridejo v poštev.

Francija in NATO močno delata na tem, da bi Moldavijo dobila pod svojo kontrolo, kar jima je praktično že uspelo. Francoska vojska bi potem preko Moldavije lahko vdrla v Transnistrijo in eventualno premagala Ruske mirovne enote. Če bi se Francozi oziroma NATO polastil skladišča streliva v Kobasni, bi bile posledice precej nepredvidljive. Tam je namreč shranjeno 20000 ton orožja in streliva iz Sovjetskih časov, po katerem se marsikomu cedijo sline. Rusija tega ne more dovoliti in ji ne bi preostalo drugega kot to, da bi eskalirala konflikt. Več o tem, kaj bi to pomenilo pa v enem od naslednjih prispevkov.